Pozdravljene!

Vprašanje je namenjeno ali učiteljem ali staršem, kateri imajo otroke v tretjem razredu.Zanima me,kako učitelji vaših otrok ocenjujejo oz vrednotijo določene naloge. Sin je imel test, kjer je bilo cca 12 vprašanj, vsako vredno od 2 do 5 točk, zadnje vprašanje ( zelo obsežno ) pa je bilo vredno 15 točk. In, kdor ga ni rešil do konca in imel še vmes kakšno napako, je avtomatsko dobil 3. Meni se zdi to zelo nepošteno, ker se otroci res učijo in trudijo na testu in želijo povsod napisati čimveč, in jim tako zmanjka časa za takšne obsežne naloge. Šolski sistem je zelo daleč od tega kar je bil nekoč, ampak njemu se moramo prilagoditi in otroka spodbujati k načinu reševanja nalog, kot ga sistem in učitelji zahtevajo, ampak kar je preveč je pa preveč. Saj pa ni samo pisno ocenjevanje, obstaja tudi ustno in ne vem zakaj učiteljica mojega sina od njih toliko zahteva. Zakaj otrok pri vsakem vprašanju napiše vse kar mu pade na pamet? Zato, ker nam je učiteljica povedala, da današnja trojka se lahko primerja z nekdanjo petko. A danes morajo otroci za oceno 5 znati vse stvari logično povezati, navesti svoje primere in skopiti celoto ( pri vsakem vprašanju) in zato jim tudi zmanjka časa za te obširnejše naloge. In me zanima, kakšen je način ocenjevanja pri vaših tretješolcih.

Glej, jaz ti lahko povem samo iz vidika starša.
Osebno se mi zdi, da učitelji dandanes grejo ogromno na roko otroka. Torej - znanje se dobesedno vleče iz njih, išče se vedno - kaj znajo in enostavno se ne boclja in išče otrokovega neznanja - kar se je v času mojega šolanja dostikrat zgodilo (da te je imel učitelj malo na piki, si mogel pri zgodovini v višjih razredih zdrdljat še mali tisk, pa še po tistem je komaj stisnil tisto 4 )
Če pogledam nazaj - nekje 3,4 smo/so bili odlični, nekaj več je bilo pdb, zlata sredina je bilo dobrih (100% okoli 10/30), in toliko kot odličnih je bilo tudi zadostnih. Tudi v naših časih si moral za 5 nekaj delat - sodelovat, se nekaj naučit, razumet. Ampak naši starši niso delali big deal iz tega - ker za slabšo oceni so bil kriv sam in ne učiteljica, še manj pa starš.
Dandanes - starši delajo plakate, sedijo z otrocmi in se učijo skupaj z njimi.
Enostavno pa so norme postavljene - kot so bile pri nas - tudi jaz se spomnem testov, po 3,4 strani pri slovenščini s tistim podčrtavanjem glagolov, samostalnikov, pridevnikov itn., da si komaj prišel skozi test, včasih pa še v odmor zavlekel. Pa tiho smo sedeli kot miške, da ni dobil kdo kakih letečih ključev kam. Zdaj pa morajo od učencev tudi nekaj zahtevati. In če si recimo pogledala povprečje razreda - nekaj jih je bilo verjetno takih, ki so rešili za 5? Torej - nekaj jih je znalo odlično. In, ja, seveda se napake seštevajo - narediš napakico tu, napakico tam in točke gredo - ampak to pomeni, da znanje ni odlično.
In kolikor vem, morajo v enem ocenjevalnem obdobju pridobiti tako pisno, kot ustno oceno - otrok se še vedno lahko javi in popravlja pisno oceno (ja, glej 3 je v redovalnici, ampak ni , da nima možnosti, da jo z več znanja popravi )
In enostavno ni res, da današnji sistem zahteva več - ker ne - še vedno je to sistem kampanjskega učenja in otroci se večinoma stvari učijo na pamet - kot smo se mi (ni to nek napreden način učenja - pač 100x ponoviš in potem znaš) - samo starši smo postali do svojih otrok preveč zaščitniški.
Za moje pojme - pomembno je, da realno zanaliziraš otroka - tam kjer lahko, zahtevaj, tam kjer se že ogromno trudi - pohvali.
In v končni fazi - jaz bi z otrokom šla skozi test, ga povprašala o napakah, koliko je sam zadovoljen s testom, želi popravit, se naučit? Nikakor pa ne bi krivde valila na učiteljico.

Jabček, se strinjam, da so danes učitelji realni, nimajo priljubljenih otrok katerim podarijo ocene in niti nimajo črne pike na nikomur. Jaz otroka puščam, da dela in se uči samostojno. In ne, ni bilo nobene petice, redkokdaj je, zato smo starši vedno bolj nezadovoljni, ker se nam zdi, da se v testih išče neznanje.
Testa pa ne morem analizirati, ker otrok nima napake, samo premalo je napisano; čeprav je napisal definicije iz knjige, kar so delali v delovnem zvezku in kar ve sam ( splošno znanje ). Več pa otrok ne more napisati v 40ih minutah in zato sem odprla temo, če se še kdo srečuje s takšnim načinom ocenjevanja oziroma ali še kateri učitelj zahteva toliko od otroka.

Nimam še tretješolca, a vseeno bom komentirala:

Petea, ko sem napisala zakaj otrok pri vsakem vprašanju napiše vse kar mu pade na pamet, sem nato podala tudi odgovor: Zato ker mora, ker učiteljica to zahteva od njih. In to je že prva stvar, ki je ne razumem, zakaj ni dovolj, da v dveh stavkih povedo bistvo.
Da res zahteva toliko od njih. Ne vem kako je z drugimi učitelji naše šole tretjih razredov, ampak imamo v razredu pet staršev, ki so učitelji ali profesorji (ampak ne tretjega razreda ) in vsi so mnenja, da se od otrok zahteva preveč.
In da, pričakovan nivo za petko, je to kar sem opisala in kar si ti rekla, da je ze od nekdaj tako, ampak treba je ločiti med pisnim in ustnim ocenjevanje. Na ustnem ima otrok čas, da vse pove, vse zanalizira in razlozi, a na testu je moje mnenje, da je dovolj, da se zadane bistvo in navede kakšen primer.
Zato me zanima mnenje nekoga ki ima tretjesolca.

Malo je pa tudi tisti preskok - iz opsinih ocen prvega in drugega razreda se zelo težko razbere, kje in kako otrok stoji glede 'ocene'. In potem je dostikrat za starše šok....

Za vašo učiteljico sicer ne vem, ampak za našo, ki skozi uči tretji razred, je ocenjevanje novost, ker dosedaj pač v tretjem razredu ni bilo ocen. Mogoče je tudi za vašo in se še "lovi" pri dajanju testov, ocen, .... .
Osebno lahko rečem, da testi, ki jih imajo otroci v 3.r. na naši šoli niso pretežki, glede na to da, je vsaj 1/3 petic, ali pa so otroci tako brihtni , ne vem. Glede na to, da je zadnja naloga imela 15 točk, je verjetno bilo možnih tudi 5,10 ali pa 12 in ne samo 0 ali 15. Mogoče bi pa bilo vseeno vredu, če otroku pomagaš pri učenju, tako da bo vedel, kaj je treba napisati in kaj ne. Če so ostale naloge bile vrednotene z točko ali dvema, verjetno ni rabil napisati celega romana. Če mu pa zmanjka časa, pa ugotovi(ta) zakaj je temu tako. V končni fazi pa imaš tudi možnost, da na GU povprašaš učiteljico o tem, ona je sigurno pravi naslov in ti dejstvo, da na drugih šolah ni tako, ne bo nič koristilo. Lahko pa rečem, da več točk kot ima naloga, boljše je, ker pri recimo 20t, 3 napake pomenijo štirko. Tako, da veliko točk, ni nujno slabo ;). Pa še link: http://www.os-sostro.si/images/stories/pdf/pouk/kriteriji_ocenjevanja/razredna_stopnja/kriterij_ocenjevanja_3r_.pdf

jaz imam tretješolca.
Ocenjevanje? Hm… ne vem kaj in kako naj komentiram. Dejstvo je, da se današnji sistem zelooo razlikuje od našega. Res je, otroci se morajo prilagajati oz. otroku se niti ni težko prilagoditi, ker ne pozna drugega sistema. Bolj se moramo straši prilagoditi oz. se težko prilagajamo.

Mene kar najbolj moti je to, da se otroke uči, da so zadeve črne ali bele. Torej prav -ne prav. V bistvu so pa zadeve lahko tudi sive ali pisane. In tega naše otroke več noben ne uči, kako se navaditi na to, da ni vse črno ali belo. Otroci ne znajo reagirati na sive ali pisane reči. In žal, tega ga moramo naučiti starši. Po domače povedano: šola otroku ponudi odgovore v smislu kako je pravilno in kako ni, mi pa moramo otroka naučiti, kako se morajo znajti, ko je zadeva siva ali pisana, da ne zmrzne in ne gleda kot čukec.

Saj je prav, da otroka šola nauči osnov, ampak današnji čas zahteva nekaj več kot samo prav-ni prav (osnove) in tisti, ki bodo želeli preživeti ali doseči kaj več, se bodo morali še kje drugje naučiti gledati svet v barvah oz. iskati rešitve izven okvirjev. In tega ti ne bo nudila nobena šola.

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Paštetka, s tem pa se globoko strinjam. Sem tudi sama omenila - otroc se še vedno učijo na pamet - in to je najbolj primitivna oblika učenja - v bistvu jo uporabljajo živali - nekaj tako dolgo ponavljam, da se naučim. Napredno učenje - kar sem dejansko jaz pričakovala z uvedbo/izvajanjem devetletke (čeravno sistem spoznavam skupaj s sinom ) - so logične povezave. To pa ni učenje na pamet, ampak da najde neko logično povezavo, zakaj je temu tako. Če otroka pri desetih letih povprašaš o povezavi gosi in črnila (kaj šele Prešerna) - skoraj nihče ne bo vedel odgovora. Čeravno so se vsi na pamet naučili, da je Prešeren pisal z gosjim peresom, ki ga je pomakal v črnilo. En fajn intervju je bil dolgo, dolgo nazaj v Delo na to temo. In te logične povezave dejansko srečamo šele na faksu in to pri profesorjih, ki jim je jasno, da če se nekaj nadudlaš na pamet, to hitro pozabiš, logične povezave pa dolgo, dolgo ostanejo.
Ampak to je naš šolski sistem.
In kot je rekla Paštetka - širit obzorja jim moramo pač doma. Tu smo pa starši odločilen faktor - koliko jim dovolimo računalnik, koliko spodbujamo branje, raziskovanje, koliko jih imamo zunaj, kaj počnemo skupaj in kaj počnejo otroci sami. Otrok ponavlja zgolj vzorec, ki ga vidi pri staršu.

Se podpišem Paštetka danes jim v šoli predstavijo samo osnovne stvari, ostalo pa naj delamo starši z njimi ( ma kdo je zdaj tu plačan za poučevanje???? ). Te definicije in knjige in učenje na pamet so ( govorim za svojega otroka ) mu čisto zameglile možgane; ni se niti znal več sam učiti. Tako da na začetku sem mu ogromno pomagala, da se je ponovno naučil črpati znanje iz okolice. Ti dam za primer, da sem mu rekla naj pogleda skozi okno in mi pove vse kar ve o travi. Edino kar je znal recit je, da je trava tam zunaj. Mislim pa halo skoraj devetletni otrok, ki je ze pri treh letih znal pisat in brat, računat pri štirih do 100 in bil toliko pameten ob vstopu v šolo, da smo skupaj z učitelji mislili, da bi bilo za njega najbolj pametno, da preskoči kakšen razred, mi lahko o travi pove le, da je tam nekje zunaj. Več mesecev sva se skupaj učila, da je ponovno osvojil samostojno razmišljanje in povezovanje definicij s svetom okoli sebe. Tako, da nasvet, naj sedem z njim so tule odveč. Ga pa redno vprašam vsako snov, tako da vem da gre v šolo pripravljen.
Mi smo se v šoli učili kako se pravilno prebere vozni red in se spomnem, da smo mogli vsi prinesti vozne rede v šolo in smo potem skupaj z učiteljico šli skozi njega; je bilo in zabavno in poučno in z veseljem smo se učili in naučili. Zdaj se je pa sin učil vse o koledarju in učiteljica jim reče naj poguglajo. Ma ne me ... In ko so mogli znati koliko ima vsak mesec dni sem sinu pokazala na prstne členke kako se to najbolj enostavno gleda ( ker tud js ne vem na pamet kolk ima kateri mesec dni ) in mu učiteljica reče da to ne sme tako, naj se nauči na pamet.