Upam, da ne boš huda, ker se oglašam, čeprav sem imela srečo in sem lahko dojila vse tri. Ampak mislim, da je zelo dobra ideja, da imate podporno skupino, ker je po moje vam veliko težje, psihično in fizično. Hranjenje po steklenički je precej bolj komplicirano z vsem prekuhavanjem stekleničk, kupovanjem mleka v prahu, iskanjem formule, ki otroku ustreza, itd... kot pa dojenje, kjer se redno tuširaš in daš zizo ven, kadar je pač dete lačno in to je to. Edino, kar je prednost stekleničke, je to, da lahko tudi očka kdaj nahrani otroka, sicer pa se mi zdi dojenje lažje. KO si na mrtvo zaspana ponoči, otroka samo pristaviš k prsim, ni treba it pripravljat mleka z ravno prav toplo prekuhano vodo... Vse je že ready to go, ne da bi zato morale kaj delat (oz. se dela že med spanjem).
Kar se pa tiče občutka nekoristnosti, ga pa nikar ne lomi, no! Še vedno si njegova mami, pa če dojiš ali pa ne! Še vedno ti zanj skrbiš in ne glede na način prehrane mu boš nenadomesljiva v življenju. Tega se ne bo nikoli spomnil in po raziskavah sodeč lahko precej narediš že samo s tem, da ga med hranjenjem držiš v naročju. Potem se obema sproščajo zelo podobni hormoni kot med dojenjem in nastaja tista vez in vse. NIč se ne sekiraj, vse ne gre po naših željah, ampak še vedno je lahko na koncu vse dobro:)
Vso srečo vsem dojenčkom s stekleničkami. Ni enega samega prav. Če gre, je dojenje super in ja, včasih se je treba precej matrat in na koncu rata, včasih pa tudi ne rata kljub matranju in tudi takrat ni neka katastrofa, glavno, da so zdravi in veseli:).
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/