Sem se z našla v obdobju, ko se križajo poti ljudi iz moje preteklosti.
1.
Pred kratkim sem srečala mojo prvo ljubezen s katero imam sicer kontakt prek mejla. Videla ga nisem cca.19 let.
Bila sem na eni prireditvi s svojim otrokom. Stopil je do mene in me gledal. Sama sem bila presenečena, ker ga nisem prepoznala. Predstavil se je in v sebi sem začutila zadovoljstvo. Ne znam opisat občutka. Bil je moja prva ljubezen (z njegove ne vem, ker se nisva po tolikem času nikoli pogovarjala o tem). Kontakt prek facebooka je poiskal on. Piševa si o družini, službi, počutju,.... nič osebnega. Lahko rečem, da če bi bila v težavah bi se obrnila na njega. Mož ve za njega in ob prvi priliki ju bom predstavila.
Srečna sem, da me je našel in da vem da mu je v življenju dobro. Večkrat sem mislila nanj, ker se pojavlja v javnosti (samo z imenom in priimkom).
2.
Pred mojim sedanjim zakonom sem imela partnerja, ki me je psihično spravil skoraj do živčnega zloma. Bila sem senca svoje podobe izpred nekaj let, ko me je prvič povabil ven.
Zvezo sem končala jaz. Bilo je težko. Jokala sem par mesecev. Edino kar me muči sedaj je, da se nisva normalno poslovila. S trenutkom ko sem se obrnila in šla, se nisem več pustila zavijat okrog prsta. Povedala sem mu, da lahko pokliče, če ne bo lagal, mi obljubljal nekaj kar ne more izpolniti,... Takrat je spoznal, da sem se res spremenila. Privoščila sva si poslovilni sex in po njem mi je priznal na moje vprašanje, da se dobiva z eno. Vprašala sem ga, če jo to to in je rekel da ne ve. Z dopusta me je klical vsak dan, čeprav ga je doma čakala ona. Prišel je k meni domov. Rekla sem mu, da tako ne gre. Da mu ne zaupam, da ni fer do nje. Zgodilo se je nekaj kar ni pričakoval, da se bo. Izdala sem njegove laži in videl je, da se več ne more hecat. Tisti dan sva spregovorila zadnjo besedo. Klical me je vsak dan cca. 2,5 leti. Nikoli se ni oglasil, samo glas je poslušal. Vse se je končalo, ko sem bila vidno noseča. Po tem ko nisva spregovorila niti besede več ob srečanju z njim nisem čutila nič. Ni bilo pospešenega utripa srca, ne metuljčkov v trebuhu, .... samo razočaranje zakaj si ne veva povedati niti zdravo.
Skozi to zvezo sem spoznala, da si takega odnosa ne zaslužim. Bila sem ljubosumna. Ženski občutek mi je rekel, da me vara. Skrivanje telefona, izklapljanje telefona, nikoli nisem vedela, če bo prišel k meni ali ga ne bo. Vse to me je ubijalo. V kratkem bo očka. Vesela sem zanj. Upam, da bo srečen, da se je ustalil in da je dober do punce. Želim jima vso srečo, čeprav tega ne bosta nikoli prebrala. Če bi mu imela možnost povedati bi mu rekla, da naj varuje svojo družino, naj jo postavi na prvo mesto in da naj vsi čutijo tisto zavetju v krogu družine. Naj preživi čas z otrokom, ker še prehitro odrastejo.
3.
Moj mož je zlat. Je moja sorodna duša, ki je ne bi nikoli spoznala, če ne bi bilo bivšega partnerja. Kako ironično ne? Je moj najboljši prijatelj, v njegovem objemu sem lahko jaz – se zjočem, nasmejim, izkričim čustva.... Pomagal mi je, da sem prebolela svoje ljubosumje, ki se je razvila zaradi nezaupanja. Nikoli v teh letih me ni pustil na cedilu. Vem, da bo v trenutku ob meni, če ga bom potrebovala.
Po težki skupni izkušnji ponovno odkrivava lepe trenutke. Zadnje mesece si večkrat vzameva čas za sebe, za nežnosti, pa čeprav gre samo za držanje za roko, ...... mislila sem, da sem noseča.... nenačrtovano. V prvem trenutku je bilo olajšanje, pozneje pa čedalje večje razočaranje... ne upava več tvegati usode.... če se zgodi, se bo. Načrtovala ne bova. Če nama je naklonjen otrok -bo prišel.
Še več je poti, ki se križajo, vendar se lahko kdo prepozna. Življenje ti določene ljudi postavi na pot z določenim razlogom. Težko je bilo, vendar nisem obupala. Danes lahko mirno pogledam v oči in spregovorim v mirnem tonu tudi s tistimi, ki mi v življenju niso prizanesli.
Hvala, ker ste me brali. Danes sem morala to napisati. Verjetno je že nek razlog.
< Sporočilo je popravil Janko In Metka -- 22.7.2009 13:52:58 >
