Vse pa je odvisno od vzgojiuteljic, č so fajn potem ni važno kakšen program je....
Podpis. Če nimaš ravno veliko denarja, se mi zdi boljše ta denar za kaj drugega vnovčit, recimo za nedeljske izlete, ustvarjalni material za doma,... ker se pri 2 otrocih že kar nabere razlika od navadnega vrtca... Samo moj pogled.
Mislim, da je v vseh vrtcih poudarek na izdelavi nečesa in ne na končnem izdelku.
Še en podpis. nikoli nisem imela občutka, da bi recimo Ronjo manj pohvalili, ker so njene risbe še manj razločne kot od večine njenih (starejših) sovrtčanov. Glede na to, da nobena od njiju ni niti malo tekmovalno, tega tudi očitno ne spodbujajo.
Nekaj ritualov:
- vsak dan zjutraj po zajtrku se usedejo v krog, se pozdravijo in zapojejo par pesmic
- pred kosilom otroci pomagajo pogrniti prte po mizah, sami na mize prinesejo (keramične) krožnike, pribor in (steklene) kozarce, potem zapojejo pesmico za dober tek in zdaj ko so že malo večji (2 leti in naprej) si sami na krožnike naložijo hrano (no vse razen tekočih zadev ala juhe ipd.), po kosilu pomagajo pospravit mize
- vsak ima svojo dekico, in če ima kdaj kateri slab dan oz. bi rad bil malo sam, gre lahko na to svojo dekico in takrat se ne sme nihče vanj vtikat in po njegovi dekici hodit (to mi je sploh zelo všeč)
- ...
hehe, v klasičnem vrtcu, kamor hodita moji dve pa je:
- po zajtrku jutranji krog, kjer vsak pove, kaj se mu kaj dogaja in kaj na temo, ki jo obdelujejo
- pred kosilom otroci razdelijo pogrinjke in pribor, po kosilu pa seveda sami pospravijo, edino hrano jim talajo vzg.
- v škatli ima vsak svojo igračko, ki jo prinese od doma in ki mu je drug ne sme vzet brez njegovega privoljenja in to igračko tudi stiskajo, če jim je hudo. V skupini pri mlajših pa to vlogo igra posteljica, kamor se lahko "skrije" malček/malčica, ki rabi malo miru.
Ne vem, a sem slepa ali pa res ni neke hude razlike
.
Kar se tiče
odnosa do narave je največ odvisno od vzg., ampak pri nas imajo ločevanje odpadkov ne samo en teden, ampak celo leto ločujejo, sadili so fižolčke, gledali, kako plesni kuhan riž, se učili o vremenu, imeli so žužke, ki sem jih prinesla iz službe, itd... Meni se zdi to naravno, saj otroke narava navadno zanima, ker je pač to najbolj osnovno.
Kar se
materialov tiče, so mi naravni sicer všeč, vendar ne za vsako ceno. V vrtcu so kovinske skodelice pač bolj praktične - tudi mi smo jih imeli celo OŠ in ko sva jih enkrat v odraslosti videla v trgovini, sva imela kar nostalgijo...
Poleg tega smo obkroženi z realnim svetom, v katerem mrgoli plastike in vsega čuda. Nekak se mi zdi hipokritično vzgajat otroka v izključno lesenem/tekstilnem svetu izpred 200 let... Ker ni realno in slej ko prej prideš do tistega "a ti pa lahko"...
Voda je super, verjetno je te v ms res več - čeprav vseeno dvomim, da vsak dan čofotajo -ker to bi pomenilo, da vsak dan preoblečejo komplet vse otroke...
kar sem gledala
ms blogov, je to vedno strašansko urejeno - in to meni, spontani duši, nekako ni preveč pri srcu - rada imam improvizacijo, navdih, smejanje in včasih tudi nered. Nekako ne vem, če je to res tako ok, da je vse po nekem sistemu... Zato so mi všeč ideje od tam, vendar se ne bi zaprisegla sistemu, ker imam rada igro, sploh spontano in tudi brez pravljic bi bilo vsaj moje otroštvo veliko slabše, to si upam trdit - in mislim, da bi se malidve strinjali, saj obožujeta knjigice.
Zdi se mi, da čim se ukalupimo v en prav, avtomatično izgubimo vse, kar je dobrega drugje. Sama sovražim plastične igrače, ampak imamo recimo plastično blagajno, ki jo Ronja obožuje in komplet za zdravnike, ki ga obožuje Lejla. In če jima to vzamem, samo zato, ker "ni dobro" zanju, ker se meni ne zdi primerno... bi veliko veselja izgubili. Pa čeprav se večino časa igrata z neplastičnimi igračami - ampak to pa je plastično in zanju fajn. Tudi razne igrače iz odpadne embalaže so navadno plastične - pa je noro, kaj vse se da naredit! In bi bilo škoda izključit nekaj zanimivega samo zato, ker pač ena komponenta ni sterilna.
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/