Malo se moram spihat. Zagotovo se je način življenaja od takrat, ko imamo punčko precej spremenil glede na obdobje preden se je rodila. Verjetno se tako, kot ostali starši, pač prilagajamo otrokovim potrebam. Čez teden so dnevi precej podobni: služba, vrtec, popoldne pa knjižnica, kakšna predstava, igra na igralih v okolici, igra na ulici, v stanovanju. Zvečer: priprava na spanje, spanje.....Vikende si organizramo predvsem po finančnih zmožnostih: nekam daleč ne hodimo, poskrbimo pa, da gremo okoli; sorodniki, vikend, bližnji kraji...Moj je že nekaj dni precej "siten", češ, da se nič ne dogaja. Zdaj ga je zgrabilo, ko vidi, da ljudje čez vikend pokajo na morje. Skrbno moramo varčevati, da naberemo denar za 14 dni morja in da bi še čez vikende hodili nam pač ne znese. On tega ne razume in se zdaj drži, da mu je dolgčas. Mater, zakaj meni ni nikoli dolgčas, vsak dan bi imel lahko še nekaj ur in verjetno še ne bi postorila vsega. Ne vem, so tudi vaši takšni, da ležijo na sedežni in čakajo, da dan mine? Morala sem dat ven iz sebe...

Delat naj gre.
Minil ga bo dolgčas in prikapljali bodo denarci za morje.

Evo to je tudi meni najprej padlo na pamet,naj malo več dela pa bo več denarja pri hiši pa bo lahko za vikend tudi užival na morju.

Očitno nima preveč zahtevne službe, če mu take bedarije gredo po glavi.

Kdo pa je kriv, da si tega ne morete privoščit? Pa naj več dela, če misli, da imate premalo. 


_____________________________

Zdaj sem mamica, jupiii.

Pa kaj imaš doma za eno leno spužvo, brez najmanjše odgovornosti do familije in polnjenje družinskega budgeta? Zbrcaj ga v rit in ga spodi naj si najde dodatno delo. Ta pravi dedec se nikoli ne bi tako obnašal. Saj bo še zgnil od lenobe. Kaj pa če bi se še ti tako pospužvila?Mam občutek da si ga mal predolgo ujčkala in da si deloma tudi ti odgovorna za njegovo ''''comfortably numb'''' stanje...


< Sporočilo je popravil Colt -- 27.6.2011 7:37:53 >

_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Pri tem res ne morem, da ne bi - pa kje jih najdete?! Sem namreč še pod vtisom včerajšnjega dogodka. Mamica, visoko noseča, ob njej mali fantič, ki komaj raca, očka na ležalniku. Si rečem - družinska idila v Atlantisu. Potem pa taista družina konec dneva - mamica z velikim trebuščkom, očitno s težavo, poka milijon in eno torbo, igračko, plenice, voziček... ma ni da ni. Gospod mirno leži na ležalniku! Me je prijelo, da bi šla tja in ga brcnila v rit! Pa, madonca, no. Saj ne vem, koga bi bilo treba brcniti?! Ženske, ki to dovoljujejo in dopuščajo ali moške, ki jim dol visi za partnerke, družino?!

In tole, o čemer piše tale post, je nekaj podobnega.....


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Pri nas je dnevno dogajanje podobno kot pri Ekaz. Samo da nihče ne joka, kako mu je dolgčas, ker je pri dveh frockih čisto dovolj dela, da si malo zamotiš dan Ne samo, da naj se tvoj mož prime kakšnega plačanega dela, ampak naj se prime dela doma ali pa dela z otrokom. In mu ne bo toliko dolgčas. 

Dobro napisano ... moje mnenje je, da bi nabrcala v rit tisto bogo mamico ... potem pa tudi očka.

jaz priznam, da sem imala podobno situacijo... dokler nisem same sebe zbrcala v rit in začela na momente dobesedno tulit... res... prej sem bila tiho, zdaj pa kar rečem nazaj...
meni je mama lepo rekla, ko sem takole jambrala... lubica, on se ni nič spremenil, ti si se... ker sem takele izjave dejansko slišala (prej sem jih več kot očitno preslišala, so pa zagotovo bile) šele po porodu, ko se je najin vsakdan konkretno spremenil...
je pa tako... ko je jokcal, da se mu nič ne dogaja, da je vse eno in isto, sem mu predlagala, da naj on pove kam gremo, kaj bi počeli, kako bomo to počeli, s čim bomo to počeli... pa je tuhtal in tuhtal... pa še zdej včasih tuhta... samo ne jambra več ...

skratka, stara mal se ti skuliri, pa zbrcej v rit, ker zgleda imaš enega otroka več, kot ti misliš...

< Sporočilo je popravil 3jeMi -- 27.6.2011 15:00:58 >

Pričakovana reakcija na tole pisanje...Če je nekaj dni siten in mu je dolgcajt, je pa že lenoba pa otrok pa ne vem kaj še vse...Ma dejte no...Pa dejte se že enkrat naučit, da veliko žensk (sploh tistih, ki napišejo na koncu, da so morale dat ven iz sebe) piše v afektu in pol napišejo marsikej, kar sploh ni res oz. napihnejo zadevo. Drugo kot drugo, vsak ima svoj zorni kot gledanja-eno in isto stvar bo dvajset ljudi lahko videlo čist drugače...Plus vsaka medalja ima dve plati...oz. vsaka stran ima svojo zgodbo...
A vam se pa nikoli dan ne zdi enak dnevu? Meni tut včasih preseda, da je vsak dan ena in ista zgodba, ista rutina, sploh, ker finančno nismo kej preveč na konju trenutno in potem si tut ne moremo kej dost privoščit (izleti, morje, itd.)...Včasih bi mi ful pasalo, da sem kakšen dan brez otrok, da greva midva samadva kam...in sem pol mal tečna...A ve nimate nikol tega občutka?
Jst dolgčasa v tem sestavku nisem dojela kot da nima kaj počet, ampak to, da je vse preveč rutinirano... Plus to, da je napisala nekaj dni, kar ne pomeni dve leti...Če je zato človek len, otrok ipd.



_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Odlično picola.   To pa čist resno mislim. Sem že mislu nekaj v to smer, ampak se mi ni dal.

Ja, imaš prav, samo zato še ni lenoba.
Čeprav še vedno je rešitev v delu - ali delati pametneje in zaslužiti več, ali delati več, da si uresničiš želje.

pr nas je pa men skoz eno in isto: doma sm z dojenčico, zanjo skrbim, kuham kosila, pucam (kopalnco, kuhno, sobo, dnevno sobo in ko končam lahko spet začnem od začetka, pa perilo -pranje, likanje, pospravljanje- pa spet od začetka)...

in to od jutra do večera, od pondelka do nedelje...

moj gre v službo, veslat, naokrog... ni mu dougčas... men pa vedno bolj... pa kaj čem, službe nimam (kar pomen, da morm vsaj doma spedenat vse), diplomo morm napisat (ob vsem prej naštetem) nism lena, pa mi je vseen dougčas...


_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ja sej grem js tut (sm bla že dvakrat na koncertu), sam njegovi prjatli so vsi iz tega kraja... moji pa so iz tam kjer sm js doma in ne morm kr skočt na kavico...

no sej ni tok hudo kokr se mogoče sliš... sm hotla sam pokazat, da je čis lahko nekomu dougčas ob vsakodnevnih obveznostih (pa, da zato še ni len)...


_____________________________

Naj tvoje srce razposajeno zazvončklja,
kot mu je usojeno!

V bistvu jst vidim tukej dve rešitvi...To, kar si ti povedala al pa pač najti si take hobije/zaposlitev/dejavnosti, ki ne zahtevajo veliko denarja ali pa sploh nič...

Drugače pa ja...dolgočasje ima svoj namen-vzpodbuditi v nas, da se premaknemo, da razmišljamo, kaj bi lahko naredili, da nam bo lepše, bolj zanimivo, zabavno...Zato pa pravijo, da je fajn, da je otroku kdaj pa kdaj dolgčas, ker se bo samo tako nauču stimulirat svoje možgane in si bo sam znal najti zaposlitev, ne pa da bo kr posedal okrog in čakal, da ga bodo drugi animirali...Z drugimi besedami-dolgočasje ima namen aktivirati, spraviti človeka iz pasivnega stanja v aktivno...In zato z dolgočasjem ni nič narobe, če le ne traja predolgo...


_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

Če greste za 1 dan na izlet na morje, ne boste ravno obubožali - vsem bo dobro delo, lažje boste dočakali dopust in mogoče bo tudi možu dalo motivacijo za delo in dodaten zaslužek.
Nikogar ni treba brcat v rit, jz čist štekam, da monotonost, naveličanost, nezadovoljnost,.. vodi v psihično utrujenost, depresijo, apatijo in brezvoljnost.

Midva vsako leto narediva tako, da gremo 1x pred glavnim dopustom na izlet z otrokoma v Simonov zaliv - da si otroka dasta duška, potem greva pa 1x še sama v Mesečev zaliv - cel dan se izležavat na plaži, piti pivce, plavat, crkljat, delat nič ...proti večeru pa mimogrede še na pico skočiva. Ob 20.00 sva pa že doma in dajeva otroke spat. Priporočam!
Letos imava dopust šele konec avgusta, in če si ne bi vzela teh 2-eh izletov na obalo bi se nam/a do avgusta že malo scufalo. Naslednji teden gremo - komaj čakam!


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

no, samo, da do tega prideš, se moraš zbrcat v rit... a ne de

mi pa take mini izlete prakiticaramo skoraj vsak poletni vikend do dopusta (pa še po dopustu včasih)... malo tu malo tam, vsak vikend kam drugam... samo zato sem morala jaz mojega ornk privit, kot bo to morala naredit Ekaz... ma ipak niso vsi deci tipi topi oh in sploh dbestični, pa samoiniciativni... nekaterim je treba malo pokazat pot...

A niso vsi?

neee, samo ti

Ne bom pametovala, ker sem bila sama pri prvem dojenčku tudi večkrat v podobnem razpoloženju, ker se mi je zdelo, da se je svet spremenil samo meni, moj pa nekako še vedno poskuša živeti življenje od prej...Ko sva imela že kar pošteno krizo, so se mi nekako bolj odprle oči, ter sem spoznala, da bomo vseeno živi in zdravi, če bom dala vsakodnevne gospodinjske in starševske opravke vsaj vsake toliko časa malo na off in si nafilala baterije...To se da tudi čisto poceni ali skoraj zastonj, če le človek hoče...Za te zadeve je Ronja pravi naslov, pa tudi sama ti jih lahko nekaj naštejem...Denar ne  bi smel biti ovira, da si človek malo popestri dan in razpoloženje...Npr.:mi smo večkrat kosilo , ki sem ga pripravila doma, spakirali in ga pojedli nekje v naravi na odeji...Tamala je ponavadi fino zaspala na svežem zraku, midva pa sva se imela čas crkljati, se pogovarjati ali pa je moj lovil ribe jaz pa brala limonade ...Ko je bila malo večja, smo šli pogosto kolesarit s tamalo v sedežu...Doma sem spekla muffine ali kaj podobnega, ki smo jih pač pojedli tam, kjer nam je bilo pač všeč...Nekajkrat sva šla z mojim v letni kino in to kar s štručko skupaj, ki sva jo prej nahranila in je pridno spala cel film...drobne stvari nam sladijo življenje...vsaj meni...

Če bi kolegice iz RRa zmogle ponotranjiti to misel, ne bi več potrebovali DIPOta :)


_____________________________

...and once you have tasted flight, you will walk the earth with your eyes turned skyward, for there you have been and there you long to return. -- Leonardo de Vinci
AMEN!

Saj verjetno jo večina kar ponotranji...kadar imamo pa krize pa pride DIPO prav ...