Živjo,
no sedaj, ko lahko za silo spet sedim, bom malo bolj daljša...
Sicer pa najprej vsem hvala za čestitke in lepe želje.
Skratka, ker sem bila 8 dni čez rok in se ni nič dogajalo, so se odločili in mi v ponedeljek ob 9. zjutraj vstavili prostaglandinsko svečko, potem pa na oddelek in ležat. Vsake toliko so mi posenli CTG, ki ni kazal kakšnih jasnih popadkov . Po 6 urah je sledil pregled, ki je pokazal, da sem odprat za 2-3cm in da je maternični vrat praktično izginil, tako da smo še malo čakali in ker ob 18. ni bilo popadkov, so me spet pregeldali in ker ni bilo napredka, sem dobila še eno dozo prostaglandinov...Ob 20. na CTG ne duha ne sluha o popadkih. Okrog 21. pa so se pojavili takšni kar konkretni popadki na 3 do 4 minute, ki so se postopoma stopnjevali, tako da sem prostila, da mi posnamejo še en CTG...tukaj pa razočaranje...ker ni bilo ne duha ne sluha o popadkih . Še dobro, da je bil v službi medicinska sestra z malo več izkušnjami, ki je rekla, da kar se nje tiče to so popadki in pika. Potem je seveda sledil spet pregled, kjer je dr. ogotovil, da sem odprta za 4 cm in da naj grem kar v porodno . Poklicala sem in potem vsa procedura s klistirjem (ki je meni zelo pomagal, ker sem imela od vsega začetka popadke, ki so se mi širili v črevo in je bilo po klistirju bistveno boljše...). No ob 1 sem bila v porodni sobi, popdaki na 2 do 3 minute, sledilo je predrtje mehurja, kjer so ugotavljali mlečno plodovnico. Po eni uri sem bila odprta 6 cm, ker so bili popadki prekratki so dodali umetne, potem pa ni bilo več večje pavze. Po 1/2 Dolantina je padel pulz, tako da je ostala samo maska. Poadke sem lepo predihavala, to resnično pomaga, tako da svetujem, da res vadite globoko dihanje, ker lepo preusmerite pozornost.
No potem je pa med vsakim popadkom bolj padel pulz in se je spuščal tudi pod 100, tako da so odvzeli malo krvi iz glave (pH-metrija), da so vidiel, kako se ji godi in na srečo ni bilo prehudo in vstavili so tudi elektorodo za nadzor pulza. Med posegom so ugotovili, da ima veliko las . No nekaj minut za tem so ugotovili, da sem do konca odprta in da je čas, da rodim. Skoraj nisem mogla verjeti, da je šlo tako hitro, predihala sem še ne popadek, potem pa je bila v naslednjih dveh popadkih porojena glavica, ki sem se je dotaknila in jo pobožala in v naslednejm še cela naša deklica ki so mi jo takoj dali na trebuh za nekaj trenutkov...blažen občutek. Ponosni očka je prerezal popkovino, čeprav je prej rekel, da tega pa ne bi...
Na mojo veliko žalost babica ni mogla očuvati presredka, ker se je mudilo zaradi slabega pulza in menda je tudi moj presredek precej čvrst in se ni nižal...ampak bistveno je, da je s vse OK. Vzrok za padanje utripa je bila zelo kratka popkovina, tako da še dobro, da je bil porod relativno kratek.
Na oddelku so bili vsi zelo prijazni in ustrežljivi, tako da res vse pohvale osebju oddelka B ljubljanske porodnišnice. 3. dan sva kljub še ne čisto dobremu dojenju odšli domov, kjer se dojenje vspostavlja, mi se navajamo eden na drugega in neskončno uživamo .
Glavni problem so šivi, ki na trenutke bolijo kot , čeprav se lepo celijo in ni nikjer nobenih znakov vnetja ali česa podobnega...no ja tudi to bo minilo
Lep sončen pozdrav vsem
p.s. Sicer je bil porod čisto drugačen, kot sem si ga želela (želela sem, da bi rodila pred rokom, brez sprožitve, da bi prišla od doma z rednimi popadki in odprta za 4 ali 5 cm, da ne bi bilo treba rezati presredka... ) , ampak je bil to vseeno eden najlepših in najčudovitejših trentukov v življenju. Skratka eno sa načrti, drugo je pa potem realnost...
Tako da vse, ki pripravljate porodne načrte...definitivno jih naredite, samo bodite pripravljene, da ne bo šlo vse po načrtih in nikar trmasto ne vztrajajte pri svojem, ker definitnvo osebje v porodni sobi ve, kaj je najboljše za vas in vašega otročička
_____________________________
Nasmej se življenju, čeprav je včasih hudo (Medvedek Pu)