Že kar nekaj časa je ni-sam vseeno vam moram povedat, da bi za to da mi jo vrnejo za en teden dala takoj 10 let svojega življenja, ker mislim da je imel redkokdo tak privilegij imeti tako babico kot sem jo imela jst in ko gledam kako so nekaterim stari starši odveč-ne dojamem-ne morem.
Spomnem se jo še kako je z živordečim kopalnim plačšem, gumjastimi čevlji in cigaretom korakala po klancu, ki jo je ločil od tetine hiše...Spomnem se kako sm spala z njo v postelji ko smo jo šli obiskat in mi je do poznih ur pripovedovala njene dogodivščine in jst sm jo med tem božala po nagubanem obrazu, ki je dal mnogo težkih dni skozi. Da ne govorim o temu, da mi je "šlogala" s "čarobnimi fižoli" in seveda napovedala, da bo moje življenje oh in sploh super in že takrat sm ji rekla, da neki slabega pa mora bit in je rekla da fižoli ne lažejo-phahahahaha...
Če sem se kje udarla-je hitro stekla in me pozdravla z nekimi njenimi zelišči, ki se še dandanes ne ve kaj je to sploh bilo. Od tega da mi je podarila zajčka in da se je z mano igrala gnilo jajce in da me je vedno ščitila pred starši in skrivala moje otroške neumnosti.
Lahko bi vam naštevala 3 dni kako izjemna je bla in kako jo noro pogrešam vsak dan. Ne morem nikakor sprejet da je ni-sam se tolažim ker mi je rekla da me bo vedno čuvala-tudi ko je ne bo več...
Rada bi samo povedala, da so srati starši zaklad in moja babica je bila zame največji.
Vsak dan se spomnem na njo in vem da ne bo nikoli minilo-živim s tem da lahko vsaj govorim o neumnostih ki smo jih počele skupaj in za njo res morajo vedet vsi.

Tudi moja je bila krasen clovek,jo zelo pogresam,ker brez nje je zivljenje veliko tezje.

Zalostno,ker najinih babic ni vec,vendar imava pa lepe spomine na vsa cudovita skupna leta.