Moram si olajšat dušo,ker bom eksplodirala. Enostavno ne vidim več rešitve,jočem se iz dneva v dan in  nikoli si ne bom odpustila,da sem to dovolila. Že v naprej se opravičujem ker bom napisala veliko in mogoče celo zatežila. Imam sina starega 5 let. Pred enim letom smo se preselili,prej pa smo živeli 20. Tašča svojima otrokoma ni dovolila ničesar. Ampak mojemu vse. Moj je vozil v tujini,tako da sem bila z malim ves čas sama in ni vedel kaj se dogaja,ko sem mu kdaj kaj omenila ,mi je dejal da kaj sej njega je tud stara mama razvajala,pa ni z njim nič narobe. Dokler ni sam videl,kam reč pelje,tako daleč,da tamal po domače povedano sirje po naju obeh,ne šmirgla ne njega ne mene,tako da ne vem kam bo to pripeljalo. No pa da napišem,kaj vse je počela,jaz butl da se ji pač ne bi zamirla,ker ko sem samo enkrat neki rekla sem iz tega ratala zmaj,nespoštljivka,... Bla sma enkrat pri njej in mel je neko obdobje ko ni hotu jest,mu je dala juho v krožnik in na tla,ti kar packaj sam da boš jedu. Je bil zunaj dež,pridema gor,si tamal sezuje čevlje,kot je navajen da ko prideš domov se sezuješ in obuješ copate,mu reče ne  ne se sezuvat,pejdi risanke gledat na posteljo,sej tak morm pol preoblečt. Smo šli na dedka mraza,ga jz lepo oblečem,pride ona in ga sleče,zakaj pa ne bi tistih rjavih hlač mel. Je zagnal knjigo po tleh,mu rečem jaz,veš to se pa ne sme delat,če boš knjio metal po tleh se bo uničila in ne boma mogla več brat pravljice,pa lahko bi jo meni vrgel v glavo in bi me to zelo bolelo,je rekla kaj sej je  sploh ni vrgel,padla mu je po tleh,ja sama je poletela mimo mene. Vedno karkoli sem rekla,je ona rekla kontra tako da me sploh ni več šmirglal in to se je vleklo štiri leta. Enkrat se je celo norce delala joj vi ta mlad nimate nič živcev,veš bo babi prišla jutr po tebe boma šla sama ven,da si bo mami živce ohladila,je ni blo štirinajst dni blizu. Potem je spet začela hodit na obisk in mu za vsak neki prinesla,pejt pogledat kaj imam v torbici,kaj je ratal iz tega,vsak ko je pršu na obisk se mu jez agnal v vrečko. Je enkrat igrače uničeval in je bla tam,sem mu rekla zdaj pa pejdi v sobo in razmisli kaj si naredil,potem pa pridi nazaj v dnevno in se bova pogovorila. Je šel v sobo in mi je ful grdo rekla,ja kaj zdaj ko sem jaz tuki mu boš pa kazen devala in ga je poklicala,naj se pride cartat. V glavnem to je sam kapljica v morje,kaj vse je delala,nikoli niti enkrat samkrat pa iz njenih ust ni slišal besede NE. Ne vem kaj naj naredim,ne da se z njim ne z lepim ne z grdim,nikamor ne pridemo.Naju enostavno ne upošteva. Prebrala sem nešteto knjig,probala tehnike ki so opisane,nič midva sma zrak. Ostalo mu je v krvi,da ko pride kdo na obisk,tud na plesnih,v vrtcu, ne šmirgla on nobenga,sej mu nobeden ne bo reku ne,saj lahka dela vse,tako on razmišlja ker je iz dneva v dan imel njeno potuho. Ko sva končno zaropotale,pa če bom zmaj,ne vem kaj še vse,mi je vseen kaj govori okrog,mam zdaj končno pred njo. 


< Sporočilo je popravil UnderEja -- 5.4.2007 20:30:42 >

Ne bom te spraševala, zakaj si prej dovolila, da je to počela s tvojim otrokom.

Povem ti le, da bošimelo hudičevo težko delo, če ga boš hotela prevzgojiti, kajti do tretjega leta se otroka vzgaja, do šestega prevzgaja, potem pa imaš, kar pač imaš.

Kako se zadeve lotiti, ne vem, morda vprašaš kakšnega strokovnjaka,. morda na sistematskem, ki ga bo imel pri petih letih, če ga že ni, morda vzg. v vrtcu, verjetno boš sama to težko speljala.

Veliko sreče in dobrih žvicev.

Sama ti lahko napišem le točno to, kar ti je napisala že Albina.
Meni je tudi tašča hotela isto  delat pri otrocih, a sem raje izpadla zanjo najslabša, saj nisem hotela odstopat od določenih pravil, ki sva jih midva postavila za najine otroke. Tudi, če sta pi njej lahko norela (seveda se je kaj razbilo) in mi je to povedala - da sta še neubogljiva, sem ji zabrusila, da midva tega ne dopuščava in zato otroka nista nič nevzgojena, če se sama na tak način hoče prikupit otrokom, da jima vse dopušča. In, ko sta bila z nama, sta ubogala, pri tašči pa itak dlje, kot max. pol ure nista zdržala. Potem pa nama je še govorila, da otrok ne pustiva k njej (le nadstropje nižje). In sava ji povedala, da sama nočeta dol, ker se pač najraje igrata v svojih sobah (pri nej nista smela imet igrač) in, da naj se igra z njima v njunem okolju. To pa tudi ni hotela. Valjda, ker je vedela, da lahko preveč slišiva, ko jih je hotela hujskat.
Skatka, potrebovala boš močno voljo in še močnejše živce.

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Če sem prav razumela zdaj živite sami, prej pa ste bili skupaj s taščo!Jaz bi imela čim manj stikov z njo( kolikor je pač nujno), čim bolj se s sinkom igraj-ta, se zabavaj in  se afnaj- jaz npr. oponašam junake iz risank, da se mi otročka smejita....Mogoče bi si določila dneve, ki so vajini-pon: knjižnica,tor:zabavne igre..., naj ti pomaga pri opravilih - pospravit posodo iz stroja, sesat...kar je pač zanj lahko! in  pohvali ga večkrat, kako lepo dela, ustvarja,kako ga imaš rada... pri nas to počneta, mogoče bi kaj pomagalo!srečno

Tale bo pa težka, res. Ko ste živeli skupaj, niste imeli pošlihtano oz. te je tašča čisto "povozila" pri vzgoji otroka. Zdaj, ko ste na svojem in ima sin slab navade zakoreninjene, boš pa potrebovala jeklene živce in ogromno potrpežljivosti, da ga boš spremenila. Naj ti ne zmanjka energije

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)

Najlepša hvala za odgovore. Ja vem,da bom mogla met jeklene živce. Tekila nimam več idej kaj naj,ker delama izdelke iz perlic,plastelina,gline,slanega testa, lego kocke sestavljama,rišema z vodenkami,prstnimi barvami,delama lutke,igrama družabne igre,zunaj divjama... ampak on ima enostavno še vse njene navade v krvi. Upam,da mi bo z ljubeznijo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo uspelo. Ko se spomnim,kakšen je bil dokler ni razumel potuhe,mi gre najok,kaj vse je znal,kako se je obnašal. Ful je bil vesel vsake stvari,ki mu je uspela,potem pa je vse to splahnelo. Se spomnim,ko si je uspel sam dat zoknček gor,ful je bil vesel in sem mu pustila da si ga je sam obul,pa čevlje in mi ga ni bilo hudo čakat pol ure na hodniku da se je zrihtu,ko je prišla ona če gremo ven ga je obula...češ gremo brž men se ne da čakat. Se je naučil z nožem in vilico jest,sta bila v vrtcu samo dva ki sta to znala pri enem letu in devet mesecev,če mu je všeč in hoče neki dosežit zakaj ne,ampak ne bo ona mu vse nardila. Sma se igrala eno uro,sem mu rekla se boš pol urce sam igral gre mami kosilo delat,je bil čist priden,potem pa sma spet kaj skupi delala,je prišla na obisk se je igrala z njim skupi štir ure češ je bogi ker je še edinček,sem ji rekla ja mal pa more bit samostojen,sej pa ne mormo vsi cel dan zraven njega klečat na tleh pa sam ne bo znal nič se igrat,pa spet ni blo prav. Pa kak sem stroga,ker mi mora pomagat igračke pospravljat,pa od sladkarij ovitke v smeti nest,mislim  najboljš da je brez kulture. Karkoli sem naredila ni bilo njej prav Knjigice so ji šle tud tolk po živcih,ampak če mi otrok sam prinese knjigo v roke,zakaj mu je ne bi prebrala, po njeno je zato čas v šoli.

Jaz pa mislim, da otrok mamo upošteva, ne glee na vsestare mame tega sveta, če le zna biti odločna. Ti bodi samo odločna zdaj, postavi mu meje, bodi stroga in dosledna, ne se mu pustiti. Seveda se z njim lahko kda pa kdaj tudi igraš, ni pa treba pretiravat. Kar pusti ga, naj se tudi sam igra. Če ti najeda, ga pa naderi, da imaš tudi ti pravico imeti čas zase, tudi za ležat npr., če ti paše, in za stvari, ki jih je treba narediti. Bodi prijazna do njega, kadar je priložnost, čimvečkrat, povej mu večkrat, da ga imaš zelo, zelo rada, ampak kadar boš čutila, da moraš biti huda, pa bodi huda U NULO!!!!!!! Otrok čuti moč in se umakne, brez skrbi. Samo ne se ga bat in ne se bat, da te zdaj ne bo več nikoli ubogal in da boš z njim imela samo težave. Ker to preprosto ni res. On je tvoj otrok, 5 let star otroček, ki mamico še kako prekleto potrebuje. Da ga vodi in vzgaja in krega in ljubi, da mu pove in pokaže, kaj je prav in kaj ni. In to odločno, res odločno.
Nič ni prepozno. Meni se tisto, da se do treh let vzgaja, do 6 prevzgaja, potem pa imaš, kar imaš, zdi brez veze govorjenje (sori, al bina, tako je). Vzgaja se do odraslosti, samo po mizi je treba znati  udarit in  zahrumeti. Otrok rabi nekoga, da ga bo vodil in ti bo hvaležen, ko bo ugotovil, da boš ta, ki ga bo vodila, ti. Bodi močna in mu pokaži, da si daleč nad njim. Ti bo kmalu zelo hvaležen.

Splišni se strinjam, da se lahko z vztrajnostjo še marsikaj spremeni, a je vse skupaj veliko lažje, če otrok pozna meje že do starosti 5. let. Naš 11 mesečnik že točno ve, koga lahko izkoristi in to tudi vztrajno počne. Ko je z menoj se brez problema zaigra sam tudi za 1 uro, deda ga mora pa nonstop nosit, niti minute ne zdrži na tleh.

Splišni, ma ti super lepo vedno poveš
jaz samo prikimam

je pa zagotovo težka situacija, če ne bi msali imel dvojne vzgoje, bi bilo dosti bolje. Že itak je vzgoja otroka izziv, po pa še tako vmešavanje

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn