V bistvu sploh ne vem, kam ta tema najbolj spada, pa jo bom objavila kar tu.Vem da nobena ne more razmišljati namesto mene, mogoče pa bo padel kak dober nasvet, ki bi mi pomagal dalje,...Najbolj da začnem kar na začetku in probam povedati kar se da kratko in bistveno.

Stara sem 32let,ekonomski tehnik, imam 19mesečnega cukrčka, sem zelo srečno poročena in pred tremi mesececi ostala brez zaposlitve.Otroka sva dobila po IVF postopku in za nama je ravnokar neuspešen postopek ponovnega IVF.Marca  gremo ponovno v boj.Sva tudi lastnika stanovanja.In kje je problem?V meni!!!
Čedalje bolj se počutim manjvredno in da iz svojega življenja nisem več naredila.To se tiče izključno šolanja.Mladost je norost in takrat se mi je zdelo študirati brezveze, raje sem šla kar takoj delat.Tako da imam za samo 11,5 let delovne dobe.Sedaj pa bi rada šla študirat, pa se bojim da ne bom zmogla oz. mi bo prenaporno in prevelik finančni zalogaj, glede na to da bi morala študirati izredno.Pa še iz takega kraja sem da mi je najbližnja univerza 100km.Sem se letos mislila vpisati na višješolski zavod, a so to taki programi, da ne vem tudi kako bi pozneje bila zaposlitev.Ker tu Pomurje in Prekmurje je res katastrofa za zaposlitev.Sem pa razmišljala bolj kaka smer sociale, psihologije ali pa prava.Ker učenje mi še gre in ko se za nekaj odločim, potem to tudi speljem.Vem da bi bilo naporno in bi bilo dosti odrekanja in učenja ponoči,...Sem tudi razmišlajal o e-študiju,...

Ne vem več, vem edino to da sem sposobna narediti študij, ker sem bila vseh 8let odlična, sicer v osnovni šoli, v srednji pa dobra - ker se nisem učila in sem si večino zapomnila iz šole ali pa da sem stvar enkrat-dvakrat pogledala,...Ravno zato mi je toliko žal da nisem bila bolj pametna pri tako pomembnih odločitvah.Starše seveda da nisem poslušala.In čutim da je še čas da nekaj spremenim, pa še sama ne vem, kaj naj,...Danes vem da si brez izobrazbe nič.Pa tudi če zaposlitve nimaš, imaš vsaj ta občutek da si v življenju nekaj dosegel.Hvaležna sem za moža in za tako težko pričakovanega sineka,a kaj ko je moja izobrazba ravno za kakšno minimalno plačo.HB da ima mož dobro plačo,...

Mogoče sem malce pobrkano pisala, ker je danes spet en tak dan,....Enostavno sem morala zapisati in povedati, ker me to že lep čas mori.Kakršen koli nasvet,mnenje bi mi res prav prišlo,...

Beri moj podpis.

_____________________________

Poslušaj svoje srce in življenje bo poslušalo tebe.

drugac pa: v startu ko sem zacela brat tvojo zgodbo, sem v njej delno zapazila sebe.. istih let, neuspesen ivf postopek, srecno porocena, ostala brez sluzbe.. razen da jaz se nimam nobenega otrocka in nimam zelje po studiju.

je pa res, da so tud mene PO postopku pestili zivljenjski problemi, ampak sem to hvala bogu zdej dala mimo in srecno zivim naprej, pa ceprav trenutno se vedno brez sluzbe..

Živjo,
najprej od začetka. Tudi jaz sem zabluzila, ampak že srednjo šolo, tako da sem jo šele po desetih letih delovne dobe naredila do konca. Potem sem po dveletni pavzi začela obiskovati še višjo šolo za poslovne sekretarje in jo tudi končala. Potem spoznala zdajšnjega moža, rodila dva otroka, ki sta sedaj stara že pet let in tri leta. Lansko leto sem se vpisala na visoko poslovno šolo Doba Maribor, ki mi omogoča študij na daljavo, kar je super. Delati seveda moraš vsak dan, veliko je nalog, vsak večer to zahteva dve urno sedenje za računalnikom in seveda tudi veliko učenja. Ampak ob podpori moža, ki otrokoma zvečer prebere pravljice in ju da spat, da mami lahko od 20.00 že dela za šolo gre.
Torej ne premlevaj, ampak zberi pogum in se vpiši nekam. Če se vpišeš na študij na daljavo odpadejo vse vožnje in ti ni treba obiskovati predavanj. Jaz ti to priporočam, ker je ta oblika študija idealna za mamice.
Pa veliko sreče ti želim

drejčy, v tvoji zgodbi sem našla del svoje zgodbe: zlata punčka/odličnjakinja v OŠ, v srednji tudi pridna, lepe ocene - ekonomistka, na faks pa nisem šla češ "ne rabim tega". Dve leti po končani srednji šoli sem se celo izredno vpisala na faks, naredila dva izpita, pri predavanju tretjega predmeta pa zapustila učilnico sredi predavanja (matematika), da pa tega res ne potrebujem. In sem se "znorela" v mojem hobiju, hodila v službo, tam pridno delala in tako počasi dobivala odgovornejše naloge in s tem izkušnje.

Želja po študiju je prišla šele pred dobrimi tremi leti, ko sem se zavedla, da sem - kljub svojim delovnim izkušnjam - na slabšem na trgu dela: bodisi nisem (dovolj) konkurenčna za tista delovna mesta, ki si jih jaz želim bodisi dobim manjšo plačo za isto delovno mesto/naloge kot sodelavc (z ustrezno izobrazbo, manj ali nič izkušnjami). Ko sem v časopisu prvič zagledala razpis za delovno mesto, ki sem si ga od nekdaj srčno želela, se nalašč nisem prijavila (ravno dobre pol leta sem bila v tujini, nisem verjela da bi prišla v izbor zaradi pomanjkljive izobrazbe, potrebne za vodstveno mesto). Takrat sem si rekla, da si nikoli več ne bom dovolila takšnih občutkov. In (končno) je prišla želja po študiju - tokrat res prava želja, ker ni razlog bil v tem, da bi se dejansko počutila manjvredno (daleč od tega), temveč sem si res želela izboljšati svoje možnosti. Pa tudi skozi leta sem ugotovila, da se rada učim - vendar ne na "piflarski način" (veliko branja in branja, ter učenja na pamet), temveč na bolj praktičen način.

Klasični študij mi ni dišal - sem se pa zelo našla v študiju na daljavo (zdaj sem zadnje leto pri DOBA Fakulteti). Imela sem noro službo, vsak dan naredila 220 km vožnje, vendar mi je uspelo in sem zdaj v zadnjem letniku. Študij mi je všeč, ker je primeren za mojo "lenobno rit" v tem smislu, da imamo vsak teden naloge, s katerimi osvajamo teorijo in jo prelivamo v prakso, držati se moramo rokov, tempo je res pravi. Kar me fascinira pri tem študiju (sem na Poslovanju) je to, kako lahko vse naučeno uporabim v službi, doma, da o dvigu splošne razgledanosti ne govorim. Odrekanje? Učenje ponoči? Nekaj tega je, vendar je vredno - pa tudi naučiš se bolj organizirati svoj čas in s tem bolj kvalitetno ga preživljati, kar je kar dober stranski učinek (vsaj zame).

Spoznala sem številne sošolke, ki imajo družine (dva in več otrok), odgovorne službe, ipd - in vsem uspeva. Odstopili so le redki tisti, ki jim tak način študija ni ustrezal (ni osebnih stikov, vse poteka preko forumskih razprav, pri timskem delu se je potrebno usklajevati...).
Pa tudi cena študija je zelo sprejemljiva, prav tako imamo možnost plačevati na 8 obrokov.

Prišla sem celo tako daleč, da razmišljam o strokovnem magisteriju na isti fakulteti. Sicer še ne naslednje leto (ker bomo ravno zibali), ampak kmalu pa...

To, kar zdaj občutiš, je dobro - le delaj na tem še naprej. Če te še kaj zanima, pa kar vprašaj! Srečno!

Šele zdaj sem prebrala post od lexl. Sva na istem faksu 
Tudi izpiti potekajo od doma (online izvedba), ob večernih urah, tako da ob podpori tvojega moža jaz vidim samo pluske zate.

dreyči, kaj naj ti rečem? vpiši se na študij in to nekaj, kar te veseli! tudi jaz sem v gimnaziji nekaj mencala, pa mečkala, vpisala sem se na en študij, ki me niti malo ni zanimal in ga tudi dokončala. od tega je zdaj že enih deset let in od takrat se vedno še nekaj izobražujem zraven.
mislim, da je čas porodniške tak čas, ko nekatere še bolj poglobljeno o tem razmišljamo. zato res želim za svoje otroke, da jim bom znala prisluhnit, kaj v življenju želijo početi in jim bom pomagala najti to pot, ne pa, da bi se vpisali nekam, kar bo pač takrat najbolj v modi.

je že tako, da sem verjetno morala na to pot, da sem spoznala moža in imam zdaj lepo družinico (česar se zavedaš tudi ti, da imaš). je pa veliko punc in žensk, ki sicer imajo želeno izobrazbo in posledično službo, njihovo zasebno življenje pa je sama žalost. mogoče pa tudi one na nas gledajo z veliko željo da bi imele vsaj delček našega družinskega življenja.

želim ti, da si čimbolj pogumna v svoji odločitvi.

Punce res hvala vam, da ste si vzele čas in prebrale mojo jamranje.Res čutim da moram nekaj spremeniti.Letos sem se hotela vpisati v novi višješolski program organizator socialne mreže.Delo z ljudmi me zelo veseli.Je pa to en tak poklic, da noben prav ne ve zakaj se rabi in mi vsak  reče da bom s tem težko našla službo.In zato sem tudi letos tako dolgo mečkala, da sem zamudila roke,pa tudi finančna sredstva so sfalila.Sem računala da mi zavod plača, pa so rekli da ni problema da pa potem ne morem več prejemati nadomestila.Da velja ALI-ALI.Ali nadomestilo,ki ga prejemam še do marca ali plačani študij.Bi pa imela sedaj zlati čas narediti prvi letnik pa sem že prepozna.In bo spet šlo eno leto v nič.Predvidevam da študij na daljavo upošteva tudi roke, do kdaj se lahko vpišeš ?

Žal si res za las zamudila vpisne roke. Mogoče še kje sprejemajo, ampak to bi se morala potem pozanimati na vsaki fakulteti oz. višješolskem zavodu posebej.

Glede sofinanciranja študija s strani ZZZS veljajo seveda določena pravila, tako kot pri vsaki državni pomoči (akti: http://www.zizmond.info/zakoni/IO_stip.htm). Glede željene smeri pa mislim, da to le ni tako zgrešena želja. Navsezadnje je socialna dejavnost v Sloveniji razvita (in čedalje bolj bo, bi si upala trditi): številna društva in zavodi za delo z mladimi, delo s starostniki prav tako postaja pomembno, ...
Še vedno pa obstajajo "ziher" smeri, kjer tvoj občutek za delo z ljudmi še vedno lahko pride do izraza, npr.
- dodiplomski program Poslovna administracija (pri Dobi)
- višješolski program Poslovni sekretar (enako)

Spremljaj vpisne roke, informativne dneve... za naslednje študijsko leto se začnejo že februarja 2011, kar bo 1-2-3 tukaj.

Poskusi takole: kontaktiraj DOBO (če ti seveda katerikoli njihov program ustreza). Čeprav imajo zaključen vpis, pa mogoče, kdo ve, obstaja še možnost. Pri dodiplomskem programu Poslovanje ravno jutri (18.10.) začnejo v prvem letniku z uvodnim seminarjem "Strokovno pisanje in učinkovit študij". So dostikrat fleksibilni in s posluhom za študente - najmanj kar ti lahko rečejo je "žal naslednje leto".

< Sporočilo je popravil enkratna -- 17.10.2010 19:26:24 >

enkratna res hvala za tvoje hitre odgovore.Ja za las sem zgrešila ta zadnji rok.Čepim že cel čas za računalnikom in prebiram in prebiram.In na koncu sem se odločila za študij na DOBI in sicer smer organiziranje in manedžment soc.dejavnosti - dodiplomski visokošolski strokovni program.Ga omogočajo kot študij na daljavo.Bom takoj jutri zjutraj klicala in vprašala,prosila če se še kaj da.

Tako polna energije in optimizma sem postala, da kar čutim,da lahko gore premikam .HVALA!

Malenkost - in držim pesti, da bo jutrišnji dogovor uspešen!
Sporoči, kako si se zmenila z Potočnikovo (je res prijazna gospa) ali Lavričevo.

Mene pa zanima kakšno predhodno izobrazbo moraš imeti za e-študij pri dobi. Jaz imam namreč frizersko šolo pa mi popolnoma nič ne pomaga, ker nisem nikoli marala striči in tudi nikoli nisem delala kot frizerka. Tale e-študij pa se mi zdi zelo zanimiv in super in, če bi se mož strinjal (finance so problem) bi tudi jaz poskusila oz. že zaradi denarja bi šolo kar opravila. Trenutno sem na porodniški in me kar stisne vsakič ko pomislim, da bom mogla čez pol leta spet v službo (delam kot čistilka). Tako, da sem preav vesela da sem naletela na tole.


_____________________________

Pravi muskarci vole obline, samo se psi igraju kostima.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Joj, ne trapaj! Brez izobrazbe si čisto enako vredna, kot če imaš 3 doktorate! Izobrazba je samo eno orodje, kako prideš do take zaposlitve, ki si jo želiš. Eni imajo srečo in si želijo zaposlitev, za katero izborazbe niti ne potrebujejo, ogromno punčki si želi bit frizerka, čeprav za to rabiš v osnovi samo 3 letno šolo. To nič ne pomeni! To je samo orodje, nič drugega. Pa doktorjem na zavodu je še hujše, ti garantiram - imajo občutek, da so generalno pogrnili, čeprav so bile dostikrat čisto objektivne okoliščine za to (jih poznam nekaj in se vsi brez izjeme ornk sekirajo)... Tako da pred tem te izobrazba ne reši. Je pa mogoče lažje dobit kako drugo službo, to pa gotovo.

Če si želiš študirat, študiraj to, kar te zanima - ne glej samo na to, kje je univerza in s katero boš dobila prej službo - te stvari se menjajo. Ko sem se jaz vpisovala, so bili zelo iskani ekonomisti, danes jih je pa ko listja in trave in jih nihče ne rabi... Tako da poslušaj svoje želje - tako boš tudi študij veliko lažje in hitreje naredila -saj še vedno lahko delaš kasneje nekaj tretjega, samo da imaš neko diplomo (ok, ni tako zelo izi, ampak večina ljudi ne dela tega, kar so študirali, to hočemo povedat).

najdi si nekaj, kjer boš začutila strast. To rabimo. če ni delo, je pa hobi, študij, karkoli. to rabimo. Če je to delo, je še toliko lažje hodit v službo, amapk če je nimaš, je najboljše, da je to študij, ker ga boš tako gotovo najlažje naredila. Se pa pripravi, da na faksu ni ravno isto kot v sš - en izpit na kakem bolj zahtevnem faksu je nekako tako kot ena matura... Pa te ne mislim strašit ali odvračat - ravno nasprotno - rada bi, da se zavedaš, da ne bo ravno z levo roko, se na to pripraviš in te potem ne vrže, ko vidiš, da je včasih res težko. ker če na to nisi pripravljena, boš takoj obupala - poznam par takih primerov (recimo računalničar, ki ni naredil izpita iiz računalništva na enem zelo zelo lahkem faksu... izredno... jasno, če pa je mislil, da bo vse kar znal! Učit se pa ni znal. Potem ga je parkrat padel in pustil vse skup. Pa je škoda.)

No ta pa je sedaj dobra.Že prej napisala cel post in sedaj ugotoviala, da ga zgleda da nisem odposlala ker ga ni.

Hotela sem le povedati da sem danes klicala in sem prepozna za vpis.Moraš pa imeti zaključeno srednješolsko izobrazbo da se lahko vpišeš.Omejitve za študij na daljavo ni.
Res sem se v tem programu našla, ne samo zaradi izobrazbe, ampak zaradi dela samega.In seveda se 100% strinjam z ronjo, da te mora študij veseliti.In sedaj pri teh letih,bi res lahko že vedela, kakšen študij me veseli .Letos bom poskusila priti do  nekaj gradiva,da bom ga počasi začela prebirati

Ne vem točno kaj želiš...
Živimo samo enkrat, tko da če se ti študira študiraj.... Zgubit nimaš kej...

Kar se pa manjvrednosti tiče in da iz svojga življenja nisi naredila več, si pa stara 32 let - upam, da boš živela še 2Xtoliko, kar pomeni, da maš tolk časa, da češ začneš zdele, si lahko še predsednica Slovenije!