Ker je bilo kar nekaj govora o (nedvoumni) koristnosti dojenja in zdravilnih učinkih materinega mleka, vezanih na pravilno sestavo, predvsem na vsebnost zaščitnih snovi (imuniglobulinov), ki ščitijo pred okužbami dihal, preprečujejo pojav alergij in na to, da se med dojenjem optimalno spreminja sestava mleka, kar omogoči najprej odžejanje, nato pa prehranjevanje, naj navedem nekaj zaskrbljujočih dejstev povezanih z pomanjkanjem kontrole onesnaževal prisotnih v materinem mleku.

Ozadje je seveda tako: npr. adaptirano mleko je uvrščeno v hrano in se temu posledično nadzira po zakonodaji za hrano. Voda iz katerega je mleko pripravljeno je prav tako nadzirano po ustrezni zakonodaji. Ta zakonodaja poleg rednega državnega monitoringa vsebnosti onesnaževal prepisuje tudi notranji nadzor s strani proizvajalca. Glede na težke odškodninske tožbe je seveda precej logično, da so proizvajalci strašno zainteresirani da tovrstnih onesnaževal v izdelkih ni.

Zanimivo pa je, da se materino mleko seveda ne uvršča med hrano in se zato ne nadzira po tovrstni zakonodaji. Da pa zadeva še zdaleč ni nedolžna pa potrjuje nekaj dejstev:

Okuženo materino mleko: po raziskavi WHO mleko evropskih mater vsebuje 24 - 144 krat preseženo dovoljeno dozo dioksinov. Po podatku Osnutka ocene o dioksinu  EPA v ZDA povprečna ameriška mama podoji svojemu dojenčku v prvih 25 dneh življenja celotno dopustno dozo dioksinov. Slovenija je edina evropska država, ki še nima študije o količini dioksina v materinem mleku.

Poleg tega so h kopičenju v maščobah iz katerih nastaja mleko nagnjene vse slabo vodotopne spojine, kot so npr benzen in sorodne spojine(promet). Poglejte na avtomatsko merilno postajo na Ajdovščini v Ljubljani pa boste videli da so te snovi stalno v našem ozračju. Posebej na Koroškem (Mežica) so problem težke kovine, ki se ravno tako kopičijo tudi v materinem mleku.

stran 9:
http://hesa.etui-rehs.org/uk/publications/files/REACH-Slovenian.pdf 

stran 8. (svinec)

http://www.gov.si/mddsz/doc/Nosecnice_1.pdf?PHPSESSID=56ddf7cf2f6d0d4fdef3de6da65d1a11


Res zanimivo bi bilo videti koliko epidemioloških študij je bilo narejenih posebej na Koroškem, kjer so delali raziskave pristnosti težkih kovin.

Po mojem bi bilo potrebno preiskavo mleka vključiti v reden zdravstveni pregled ob začetku dojenja. Seveda bi to precej podražilo zdravstvo, vendar pa precej zmanjšalo prisotno tveganje, da v najboljši veri, da dojenčku koristimo, vnesemo v začetni fazi v telo ogromno nekih strupov.

O problematiki se najde ogromno tujih virov, ki potrjujejo zaskrbljujoče stanje v razvitih državah, slovenskih virov pa je bore malo:
http://www.cewh-cesf.ca/bulletin/v3n2/page7.html
 
Zdi se skoraj nujno uvesti pri materine mleku identično kontrolo kot pri hrani in vodi, absurdno je da taka kontrola zdaj ne obstaja – verjetno so zadaj finančni razlogi ker gre za zelo drage analize vendar pa se cena analiz po mojem mnenju povrne skozi preprečitev vpliva toksinov na razvoj v najzgodnejšem obdobju življenja in s tem povezanim dolgoročnim prihrankom.
 
Argumenti za in proti:
http://www.waba.org.my/RRR/penny9.htm
 

< Sporočilo je popravil primoza -- 21.5.2006 9:25:28 >

Primoza, super.
Takih in podobnih informacij primanjkuje.

Jaz bi dodala še dve zadevi, ki sta za moje pojme nezdružljivi z dojenjem. Ta pa sta:

1. dovoljeno sočasno jemanje zdravil" (vključno z "dovoljenimi" antibiotiki)
   
2. "dojenje pomaga pri hujšanju".

Vsi vemo kakšen halo smo zganjali, ko so pred leti v kravjem mleku našli po nekaj ppm kloramfenikola - antibiotika. Mnogi se zavedajo tudi kakšen civilizacisjki problem predstavlja bakterijska rezistenca. Klub temu, pa zagreti zagovorniki koristnosti dojenja za vsako ceno, z nepoisno lahkoto svetujejo doječim mamicam, naj kar dojijo, tudi med jemanjem zdravil.
Za VSA veterinarska zdravila obstaja karenca (=prepoved zakola za namen prehrane) ter prepoved oddaje mleka med jemanjem zdravil in še nekaj časa po tem .
Pri čoveškem mleku pa kot da dejstvo, da se popolnoma vsa zdravila izločajo v mleko (res da v različno visokih %), ne obstaja.
Povedano drugače: svetujejo, da je boljše otroku ponuditi kontaminirano materino mleko, kot pa ustrezno adaptirano.

Drugo pa je hujšanje. Kot ena od prednosti dojenja se pogosto omenja, da ženska, ki doji, lažje shujša po porodu. Kar je z energetske bilance sicer res, saj za produkcijo mleka pač organizem pokuri določeno količino kalorij.
Problem pa nastane v tem, da pri hujšanju "kuriš" zalogo in maščob. V maščobi pa so se skladiščijo vsi najhujši strupi. Od težkih kovin do pesticidov, herbicidov, itd.
Torej se mama, ki ponosno pove, da je z dojenjm skujšala 10kg, najverjetneje ne zaveda, da je s tem svojega otroka nahranila tudi s koncentrirano dozo najtežjih strupov, ki so se v njenem telesu počasi nabirali skozi daljše obdobje.

zelo rada imam, da se predstavita obe strani: pozitivna in negativna. in ja, se strinjam, da so v materinem mleku tudi snovi, ki jih zaužijemo ali kako drugače vnesemo v telo. zato, in tudi zaradi samih sebe, pazimo kako živimo kolikor pač lahko.

pogrešam pa kakšno znanstveno raziskavo, ki bi potrdila (ali ovrgla) tezo o pozitivni povezavi dojenja in neaktivnostjo možganov (iz prejšnje debate o dojenju) . poznam veliko mamic (vključno z mano), ki brez problemov, pretresov in travm dojimo svoje otročke in zraven čisto normalno opravljamo službene in ostale obveznosti.

sicer pa sem na Elsevier Science našla tudi raziskavo, ki trdi, da pozitivni učinki dojenja tudi v primeru bolezni matere še vedno premagajo negativne učinke, ki izhajajo iz omenjenih bolezni. obljubim, bom članek in referenco priskrbela, le zdaj nimam dostopa do te baze. to seveda ne izkjučuje izsledkov raziskav, ki jih navaja primoza.

naj vsaka mamica dela po svoji vesti, pa naj bo to kakorkoli, le da je z najboljšimi nameni za dojenčka.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Saj nekaj takega se zaključuje tudi iz navedenih referenc, problem pa je da nekatere v populaciji doječih mam zanesljivo odstopajo, sistematičnega nadzora po principu hrane pa nad tem ni. To je tudi razlog da se občasno pojavljajo naslovi tipa " v mleku odkrili preseženo koncentracijo heksaklorobenzena, embalaža umaknjena iz proizvodnje".
Ne pojavljajo pa se naslovi pri n.n. odkrili preseženo koncentracijo svinca, .....umaknjena iz proizvodnje????

Gre seveda za drage preiskave, kjer bi nabor osnovne analize stal kakih 200000 SIT. Kljub temu bi bila sredstva, kot sem dejal opravičljiva z namenom, ker nenazadnje rodnost upada, pa vsaj za tistih par poskrbimo nadstandardno.

< Sporočilo je popravil primoza -- 21.5.2006 10:40:13 >

To seveda ni antireklama dojenju, je le opozorilo na dejstva, ki se jih še premalo zavedamo, namreč da smo postali biokoncentratorji nevarnih kemikalij.

< Sporočilo je popravil primoza -- 21.5.2006 10:41:47 >

ma, primoza, saj jaz se čisto strinjam s tabo. ampak, nisem si mogla kaj, da ne bi replicirala tisto tvojo tezo o neaktivnosti možganov med dojenjem. dejstvo je, da so pri večjem delu populacije možgani res bolj slabo aktivni;) pa ne samo med dojenjem.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Neaktivnost se je nanašala samo na tiste, ki zaradi izrednih težav pri dojenju zapadejo v nek krog kronične izčrpanosti. Če gre vse brez (večjih) problemov, teh težav seveda ni. In tem se mi zdi po mojem mnenju tudi neka meja kjer se človek posluži kombinacije različnih načinov prehranjevanja, kot vidimo vsak prinaša neka tveganja.

amen.

zdaj pa ven v naravo. še kar lep dan kliče...

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Primoza. Zanimivi clanki. Ob vsem napisanem se dobro vidi, da je potrebno ob dojenju vzdrzevati doloceno psihofizicno kondicijo, se dobro prehranjevati (predvsem zdravo) in se cimvec gibati v naravi. Mogoce se se premalo poudarja to, da enostavno ni dovolj, da dojeca mama poje ogromno kolicino zgancev in popije hektolitre caja, ampak so se doloceni drugi dejavniki, ki vplivajo na kvaliteto mleka.

Dashenka. Za prakticno vsako zdravilo obstaja specifikacija v kaksni kolicini se izloca v mleko. Ko sem imela mastitis, mi je zdravnica naglas prebrala kaksna kolicina antibiotika prehaja v mleko. Pri tem pa je seveda treba vedno oceniti, ce bo 7 dnevna kura mame in posledicno tudi otroka res naredila tako zelo velike posledice na otroka. Koncekoncev je to tako, kot ce bi zdravnik ocenil, da otrok potrebnuje antibiotik, v resnici bi pa antibiotik bil nepotreben. Na sreco so pa ti casi ze pocasi mimo in zdravniki vedno bolj pazijo kaj in kdaj predpisujejo. Pac treba oceniti pluse in minuse in se potem odlociti.

_____________________________

Gospa sem.

Super si tole pripravil!

Verjetno kakšnih konkretnih raziskav na to temo pri nas še ni? Odločitev za ali proti je lažje sprejeti na podlagi konkretnega argumenta, konkretne številke. Bi dali to kar na forum "pričakujemo novega člana"; mogoče bodo bodoče mamice "lobirale" za kakšen znanstveni dinar?

Tvoja pripomba o možganih me je pa nasmejala . Z doječimi mamicami se družim skoraj izključno virtualno. V praksi mi je pa čisto too much, pri vsaki kavi debatirat o joških & samprasicah .

Meni se tudi zdi dojenje in jemanje kakršnih koli zdravil in antibiotikov nezdružljiva kombinacija.

Jaz sem 5 dni po porodu s CR (tako sem bila na srečo še v porodnišnici) dobila tako hud mastitis, da sem imela 1 teden skupaj vročino nad 40 z občasno mrzlico.
Desno dojko sem imela popolnoma rdečo in trdo kot kamen. Vsi so forsirali, naj čim več dojim na boleči dojki. Sestre so mi po vsakem podoju (da o bolečinah, ki sem jih imela pri dojenju sploh ne govorim) še kar nekaj časa masirale dojko, vendar pa vse skupaj ni prav nič pomagalo.

1 teden sem dobivala antibiotike v žilo (3 dni celo 3 precej močne antibiotike skupaj - sem bila skoraj ves čas priklopljena na kapalno), kar je, kjub zagotavljanju, da otroku ne škodijo, povzročilo, da mali ni hotel več jesti, pa tudi mleka sem imela ful manj. Ko se je desna dojka malo pozdravila, se mi je pa leva vnela (kljub 3 antibiotikom). Da skrajšam: pomagala je samo drastična odločitev in sicer ni bilo druge možnosti kot da sem nehala dojiti. Po tem se je stanje izboljšalo.

Hočem povedati naslednje: moje mleko je bilo zaradi jemanja, sicer "dovoljenih", antibiotikov tako okuženo z vsemi možnimi kemikalijami, da je tudi barvo spremenilo. To, da antibiotiki nimajo nekega vpliva na materino mleko, je larifari. Pa še kakšen vpliv imajo... Moj mali je zaradi le-teh začel zavračati moje mleko...




_____________________________

Ponosna mamica dveh navihanih zakladkov, Nika in Vite.

Žal tudi zdrava prehrana ne varuje dovolj pred onesnaženjem, potem bi se moral izogibati še avtomobilom, daljinskemu onesnaževanju ipd.

Povsod po Evropi so delajo raziskave okrog mleka in ugotovili precej zaskrbljujoče podatke. Saj sem rekel, če bi se uvrstilo pod hrano bi bilo "umaknjeno iz polic". Res pa je to eden izmed argumentov za vegetarijanstvo, ker so rastline znane po krajši prehrambni verigi kot živali in temu posledično ne prihaja do tolikšnega koncentriranja strupov. Izjema je seveda Koroška, pa še nekaj drugih regij kjer je okolje onesnaženo, npr. Koroška okrog Mežice s težkimi kovinami.

Primer je tudi tunina ki zaradi možne vsebnosti živega srebra ni primerna za prehrano nosečnic.

Žal spet odloča denar, ker so kemijske analize drage populacija pa je velika.

Druga zgodba je adaptirano mleko, pripravljeno iz kake vode iz VZH Slovenije, kjer je problem nitrat. Tudi to ni nek krepčilen napitek.

To sem napisal zgolj za razmislek in pa za tiste mame, ki imajo težave z dojenjem, ki niso lahke, še posebej če se na njih vrši pritisk okolice. Si bodo lahko rekle, vse je za nekaj dobro.

Rojstvo in nadaljnje skrbi glede "oskrbe" ostrok so že sami po sebi dovolj stresen dogodek, zato neki preveliki pritiski glede dojenja na mame niso ravno produktivni, se vam ne zdi? Zrastejo tako ali drugače, največ pa je vredno, po mojem še več od samega dojenja, da imajo pri sebi veselo mamo, ker to znajo čutiti.

 

"Zrastejo tako ali drugače, največ pa je vredno, po mojem še več od samega dojenja, da imajo pri sebi veselo mamo, ker to znajo čutiti."

   

 

http://www.waba.org.my/FAQ%20Oct2003-10.pdf

http://www.lalecheleague.org/NB/NBSepOct04p164.html

http://www.mothering.com/articles/new_baby/breastfeeding/biomonitoring-media.html

http://www.mothering.com/articles/new_baby/breastfeeding/dont-trash.html

http://www.mothering.com/sections/news_bulletins/october2004.html#toxic

http://www.lalecheleague.org/Release/contaminants.html

_____________________________

Gospa sem.

iz prve roke vam lahko povem, da zdravil NE testirajo na doječih materah in na nosečnicah (ker enostavno ni izvedljivo v zadostnem številu dobiti osebe, ki bi se testirale) in zato velja pravilo, da na vsakem zdravilu piše, da se nosečnicam in doječim materam ne predpisuje zdravil v primeru, ko so opazili izločanje zdravila v mleko pri testiranih živalihoz. poškodovanje poloda (v takem primeru se zdravil sploh ne testira niti ne da materam). V nasprotnem primeru, ko se pa pri testiranih živalih ni opazilo škodljivih posledic za otroka, se pa zdravilo predpiše primerih resnične potrebe po zdravilu in predvsem na podlagi izkušenj (postmarketinške raziskave). Torej zdravila, ki vsebujejo točno količino, ki se izloča v mleko, so že zelo dobro testirana (to so predvsem zdravila, ki so pogosto uporabljena pri doječih materah ali nosečnicah - verjetno ste opazile, da pri vseh antibiotikih in drugih zdravilih dobivajo vse nosečnice in doječe matere bolj ali manj le eno vrsto zdravila).

_____________________________

lp, K

Aha Kati. Thx for info.. Res predpisujejo vecinoma standardne antibiotike, iste..

_____________________________

Gospa sem.

še to ... četudi piše kolikđna količina zdravila se izloča v mleko, ti to kaj dosti ne pomaga, saj ni nobenih raziskav, kako določena količina vpliva na dojenčka (teža, spol ipd.). Tu želim povdariti, da niso vsa zdravila strup - sploh ne, če mama to potrebuje pač mora najprej pokrbeti zase, ker le zdrava mama lahko dobro poskrbi za svojega otroka. In če to pomeni, da za par dni neha dojiti (in poseže po flaški) - je to pač najbolj razumna odločitev.

Moram pa povedati tud en drug primer (osebne izkušnje):
v kolikor mama doživi velik šok (zaradi rojstva bolanega otroka, ali pa kak večji stres v času dojenja), je dobro paziti, saj se mleko takrat zelooo spremeni in otroku ne koristi!!

_____________________________

lp, K