Danes minevajo 4 leta odkar je moji pikici nenadoma nehal biti srček.Takrat sem bila čisto na tleh.Zapirla sem se vase.Nisem hotela študirati...potem pa je v moje življenje spet posijalo sonce in rodila sem Zalo.Zdaj si ne morem več predstavljati življenja brez nje.A vseeno boli.Najbolj zdaj, ko so ti dnevi.Ko si ne morem izbiti iz glave tistega prizora.Ne morem pozabiti in verjetno nikoli ne bom.Naučiti se moram živeti z bolečino, a ne gre.Danes že cel dan jokam in razmišljam, kako bi bilo, če bi zdaj imela dve navihani punčki, ki bi mi kravžljali živčke in mi kradli spanec. Ne vem, zakaj nam Bog to dela...ni pravično.Noben od teh majhnih sončkov, ki so prehitro odšli si tega ni zaslužil.
Lp

Zelo mi je zal. Obcutek mora biti grozen, vendar se vse zgodi z razlogom, na katerega pa zal( ali na sreco??) nimamo vpliva!

Vendar pomaga, ce se izjoces in se nato ozres, na kaj ti je zivljenje ponudilo v zameno- cudovito puncko!

Angelčeka za tvojo pupiko,rožica je za tebe.

Žal mi je.

naj tvojo pikco čuvajo

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Res nam niso jasne te stvari. Še manj nam, ki tega nismo doziveli. Pa vendar sočustvujemo s tabo in tebi podobnimi.
Verjemi, da ji je lepo, saj je med angelčki - kar bi  bila tudi tukaj - ob tebi.

Zjoči se, da gre bolečina iz tebe, pa poglej, kakšni lepi angelčki jo varujejo.











< Sporočilo je popravil lelaval -- 15.3.2006 23:26:16 >

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Bolečina za izgubljenim otrokom nikoli ne mine,vsakič privre na dan.
Se pa naučiš živeti z njo,kot si sama rekla.
V mislih z izgubljenim angelčko,in z sočustvovanjem s tvojo bolečino.

Hvala za tolažbo...ogromno mi pomeni.

Drži se,...vem, da je hudo,ampak moramo živeti naprej.Tudi sama sem zgubila najlepše bitjece na svetu, mojo malo pikico, stara je bila komaj 5 mesecev.V soboto so minili  3 meseci odkar jo ni.Boli, a tako kot si sama napisala moramo se naučiti živet z to bolečino.Kako, pa tudi sama ne vem.


DRŽI SE, MISLIM NATE.

Edina