Oj!
Ne vem, kam naj napišem to temo, a ker se tiče tudi financ, jo bom kar sem.

Sem v precej zmedeni situaciji. Namreč, izteka se mi porodniška in bom morala nazaj v službo, meni pa gre na bruhanje, kadarkoli pomislim na to. Namreč, v svoji službi sem zelo zelo nesrečna. Ne izpopolnjuje me, hkrati pa vem, da mi ob njej ostalo bore malo časa za otroka. Poučujem v OŠ (slo), službo pa imam oddaljeno dobrih 40km na eno stran. Tudi s kolektivom niman nekih pristnih odnosov, ker so vsi bolj zaprti. Sicer vem, da sem si ta poklic sama izbrala, a me onesrečuje in v tem ne najdem zadovoljstva, sploh pa ne z uvedbo devetletke. Po pravici povedano, sem kar malo ven in ne vem, kaj se dogaja. V bistvu bi se morala začeti že zdaj pripravljati na službo. Za nameček pa mi bodo potisnili še deveti razred in z njim tako opevano republiško preverjanje znanja na koncu leta. Pa da ne dolgovezim...

Želim si drugo službo, nekaj, kar bi me osrečevalo in bi mi obenem puščalo dihati. Nisem ambiciozna, priznam. Več mi pomeni otrok, družina, pa čeprav me bo kdo obsodil, da sem nerazgledana, neumna, za časom...

Kaj naj storim? Kje naj najdem pametno službo? Najbolj idealno bi bilo, ko bo lahko delala doma...Možno bi bilo, če bi lahko lektorirala, a tudi tu je konkuranca huda.

Vedno sem si želela delati v knjižnici, a nimam bibloitekarskega izpita. Pa bi ga šla delat, a te mora predlagat knjižnica. Začaran krog.

Kaj bi vi storili? Bili nesrečni v službi do konca in hkrati srečni, da jo sploh imate? Bi iskali drugo? Kje?
Vem, da mi nobeden ne more pomagati do končne odločitve, pa vendar me zanimajo vaša mnenja.

Situacijo otežkoča še gmotno stanje družine, partner je s.p. in mu prihodek zelo variira, za zaslužek mora ogromno delat. Potem imam kredit..., čeprav je to še najmanjši problem.

Zmedena sem in vsak dan bolj obupana. Ko pomislim na službo, čutim kar kepo v želodcu, postajam depresivna...

 

_____________________________

Letos pa bo!

Jst bi definitvno zamenjala službo. Nč te ne obtužujem, sej se ljudje spreminjamo in če si mela nekoč to željo, pač nikjer ne piše, da jo moraš met še dons. Tud jst sm v svoji službi zloooo nezadovoljna in komej čakam, da se vsega tega rešm. Zdej se mi je pač ponudla nova priložnost in se je bom sevede prjela z vsemi štirimi in nardila vse zato, da nam bo šlo.. Tud jst sm totalno neambiciozna in me to zlo mori, ampak neki pa le morm nardit v tej smeri. Jst bom šla sicer z enga privat v druzga, ampak do zdej sm bla za vse sama, kar me je spravljal v obup, od zdej naprej pa vem, da si bomo medsebojno pomagal. Upam na najboljše. Kot sm rekla, jst te totalno podpiram in ti svetujem da greš počet kej drucga, sej točno vem kako je, ko si zarad šihta že depresivn oz. te spravlja v obup že sama misel nanj. Kaj pa boš počela pa ti ne znam svetovat, tuki se boš mogla odločt sama. Pejd delat kšn izpit, ustvar si doma neki. Mogoče res kake domače inštrukcije, če je to pač tvoje področje, sej velik otrok rab pomoč. Za moje pojme pa itak v šolah ne nardijo dost, sej se že težko učitli posvetju posameznikom a ne!? Doma pa se definitvno lahko. No, to je moj predlog in še velik laži boš dihala, pa bl boš samostojna, pa nobenga ti ne bo treba gledat, pa vozt se ti ne bo treba ipd.

Če je eden od strašev sp, ki mu dohodek precej variira je zelo pomembno, da ima drugi redno službo - moje mnenje in najin plan. Tudi jaz sem v moji službi nesrečna, me ne izpolnjuje...., no pa sem zaenkrat v tisti fazi, da kmalu odhajam na porodniško in imam še skoraj leto in pol, da se kaj novega spomnim. Zelo dolgo sem iskala drugo službo, pa jo je težko dobiti.
Vse kar ti lahko rečem je le, da ti želim veliko sreče pri iskanju službe. Zelo malo je takih "idealnih", pa še potem se izkaže, da imajo tudi te napake.
Pa še eno mnenje imam, pa ne razumi me preveč narobe. Vem, da obstajajo učitelji, ki se zelo posvečajo svojemu poklicu in zato tudi doma porabijo kar nekaj časa (tast in tašča sta učitelja). Ampak težko verjamem, da ti v primerjavi s kako redno, 8 ur na dan službo (kjer delovnik ni nikoli samo 8 ur) ostane kaj manj časa za otroka. Jaz če pogledam okoli sebe, so vsi cele dneve v službah. Jaz spokam po 8-9 urah in se mi j***. Mi je pa jasno, da zato v tem podjetju ne bom nikoli nikamor prilezla - kar me trenutno niti ne zanima, saj je najpomembnejši otroček, ki mi brca po trebuhu.
Pa srečno

Naredi si načrt in začni iskat službo, ki ti bo povšeči. Če ne boš nič naredila, boš do upokojitve nesrečna učiteljica - taka pa ne boš ravno v veliko pomoč šolarjem.

V bistvu nimaš kaj izgubiti. Samo pridobiš lahko.

Ne govorim kar tako v tri dni. Sama sem bila v situaciji, ko sem bila brez službe in sem si našla delo, ki me veseli in nima veze z mojo formalno izobrazbo.

Kar pogumno!!



Tea

Te čisto razumem. Jaz sem na čisto isti situaciji (delam v privat firmi) in tuhtam že celo bolniško in porodniško kaj storiti. V tako službo, kjer te že zjutraj boli želodec, glava, po vrh pa še bruhaš NE moreš iti, ker prej ko slej se ti lahko zmeša.

Jaz bi na tvojem mestu vzela papir in svinčnik, ter si zapisovale slabe in dobre lastnosti službe in se potem odločila, pri tem pa moraš tudi biti pozorna na to, da če ne boš šla v službo, da si ob zaslužek in tudi ostaneš brez vseh pomoči (socialno....) ter da s težka najdeš novo službo.

Odločitev, pa je tvoja.

Poslala sem ti ZS, če ti bo pomagal kak namig, toliko boljše.

Te kar razumem kaj se dogaja. Po dolgi pavzi zopet v razred, stare priprave niso več ok, nova mularija, samozavest nekje bolj na tleh...Ampak vse bo še v redu, le loti se priprav na šolo oz. pouk. Mogoče za začetek prosi za pomoč kakšno učiteljico, ki ti bo znala svetovati glede devetletke ali pa mogoče celo posodila svoje priprave na pouk. Pa tudi učitelj, ki te nadomešča bi ti lahko priskočil na pomoč. Kakorkoli, ko boš enkrat v razredu, bo tudi tisti feeling za poučevanje prišel, brez skrbi. Samo pogumno.
Če pa čutiš, da ti delo v šoli nikakor ne ustreza, pa pač poišči druge možnosti. Vendar dvomim, da boš trenutno našla "časovno" bolj ugodno službo. Res dobro pretehtaj, če ti je šola tako odveč.
lp

Te čisto razumem. jaz ti predlagam da začneš delat, vmes pa iščeš novo službo.

Glede denarja ne,
mi pa lahko pišeše za kar koli v zvezi s službo, saj poučujem slo v devetletki (6, 8,9 razred).
Sem bila med  prvo in drugo nosečnostjo le 17 v službi, pa kljub temu folgam.