Evo, moja mala štruca je danes stara ŽE 1 leto. Lani na ta dan ob tej uri še nisem vedela, da bo najin dojenček pokukal na svet, upala sem, da bom zdržala vsaj še nekaj dni, ali kakšen teden, no pa je Pušenjak malo po 8h zjutraj prišel in rekel, če greva rodit. Jaz pa seveda v jok in panika, saj sem že en teden ležala v P in bila temu primerno napsihirana, sploh ko tam slišiš toliko žalostnih zgodb. No, mi smo imeli srečo. Ob 13:03 se je rodil Nikec, težak 1930g in velik 45cm. Par dni so mu dodajali kisik, da se ni preveč matral pri dihanju. Injekcijo za razvoj njegovih pljučk sem namreč dobila šele en dan pred porodom. Prvih nekaj dni v P je bilo zame zelo težkih, saj je bil Nik na EINT, jaz pa sama, brez njega v sobi. Po enem tednu sem ga dobila k sebi v sobo, 15. dan po porodu pa smo šli končno domov.
Eno leto je zletelo mimo kot bi mignil. Nik je bil priden dojenček, s hranjenjem in spanjem nismo imeli težav, krčev tudi ni bilo, le polival je precej. Danes ima naš korenjak, ki bi moral biti star 10 mesecev in 1 teden, ponosnih 10kg in 76 cm. Je zdrav in živahen, tako da bi mamici včasih za kakšne pol urce prav prišel gumbek OFF.
No, tole je bilo malo nostalgije, mi je kar toplo pri srčku, v očeh pa se je nabralo malo solzic sreče, zdaj pa gremo novim izzivom in novim zmagam naproti.