....imam eno vprašanje, ki me najeda zadnih nekaj mesecev. Če imate več otrok in ste enega dojile, drugega pa ne, ali je bila kakšna razlika v intenzivnosti čustev, povezanosti med vami in otrokom ki ste ga dojile in tistim, ki ga niste.

Mogoče je vprašanje malce "čudno" pa me vendarle zanima.

Jaz mojega piškotka neizmerno ljubim in mislim, da bolj ljubiti že ni mogoče. Pa vseeno me najeda tisti črviček, ali bi bil najin odnos kaj drugačen, če bi dojila  
Kar pa nama žal ni bilo dano

Jaz imam dva in nobenega nisem dojila. Če odštejem en mesec po porodu (pri obeh). In kot ne-dojilja sploh ne razumem, kako je lahko dojenje (torej prehranjevanje otroka) povezano s čustvi. To sta zame dva popolnoma ločena pojma. Svojega otroka ljubiš ne glede na to, kako ga nahraniš - po žlici, po steklenički ali pa "po jošku". To je moja logika, sicer, ampak saj, kot pravim, to govorim kot ne-dojilja. Ne razumem pač, zakaj bi imela jaz svojega otroka kaj raje, če bi ga hranila iz joška kot iz stekleničke.
What's love got to do with it?

Saj zato, ker nisem dojila, pa sprašujem tiste, ki imajo obe izkušnji.

Seveda pa sem zelo vesela tudi tvojega mnenja

Itak, ja...

Rija, jaz sem tak primer, s prvo  nisva uspeli z dojenjem, sem kmalu obupala; drugo dojim še pri njenih 17 mescih;
ne vem, če je dojenje ključ pri morebitni različni vezi med otrokom in mamico;
pri meni je bilo marsikaj v moji glavi (kar bi bilo zdaj preveč za razlagat), pri prvi, kar sem si do druge pošlihtala in sta zdaj obe moji veliki ljubezni

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Prvega dojila 1 mesec, drugega skoraj 11. Nobene razlike v intenzivnosti čustev.

Oba imam neskončno rada.


_____________________________

LANI: - 18 KG

LETOS: ????

Rija, brezveze si postavljaš to vprašanje, ker sem osebno mnenja, da to nima nobene veze. Kakor sem tudi mnenja, da to, kot pravijo, da si otroka 9 mesecev nosil v trebuhu in da obstaja neka vez med otrokom in mamo prej, kot med  očetom, ni res. Fizična ja, ne pa psihična.

Otrok im mama se spoznavata, se naučita ljubiti drug drugega in spletati medsebojne vezi takrat, ko sta skupaj. Ko se cartata, ko se previjata, ko se hranita, ko .......
Ti ljubiš svojega otročka neizmerno. Zakaj on tebe ne bi? Torej je to možno s tvoje strani, pa čeprav nisi dojila. Misliš, da z njegove strani ni?

Mogoče sta zamudila samo eno izkušnjo, to pa je tudi vse.....

Sem dojila, relativno dolgo.

Zato ne morem reči, da jo imam raje, kot če je ne bi dojila.
Ljubezen je univerzalno čustvo, sploh tisto do otrok in ne bi bilo prav, da ga zmoti nekaj, česar otroku nsimo mogli dati pa naj bo to dojenje ali karkoli drugega kasneje v njegovem razvoju in odraščanju.

Dojenje samo olajša navezovanje predvsem telesnega, neposrednega stika med mamico in otročkom.
Je pa najin odnos (ne ljubezen) vsaj malenkost drugačen, kot če ne bi dojila. Vse, kar z otrokom počnemo, gradi tudi naš odnos z njim, tako tudi dojenje.

če ga ne dojiš, ga pa vzami v roke pa ga cartaj. jaz sem obe punci dojila samo po 3 mesece, pa še to z dodajanjem, pa  sta obe tako navezani name, da še na wc ne morem sama. važnoje to, koliko se ti z otrokom ukvarjaš, ga cartaš, tolažiš, se igraš da te spoznava, ne pa kako dolgo dojiiš.

se strinjam s Kiro.

drugače pa sem jaz 1 dojila slabe 3 mesece v mukah z dodajejem in stradanjem malega, drugega do 17m, tretji bo star 18m pa še ziza(za crklanje).

se mi zdi da prvi ni tako čustveno name navezan kot druge dva. kaj je pa temu vzrok pa ne vem če je samo dojenje glavni krivec. Vsak človek je svoja osebnost in eni otroci pač ne rebijo toliko bližine staršev kot drugi.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]