...mojega vnučka.Če še ne veste je bil prva tri leta v varstvu doma,meed samimi odraslimi z malo družbe svojih vrstnikov.Sedaj pa je v vrtcu,ima pa tudi prijatelja,ki je tri leta starejši,vendar se rada družita.Nastal pa je problem v zadnjih dneh.Namreč Timy je začel tepsti in grize,ne dovoli.da se kdo igra z njegovimi igračami.Igračo izpuli fantku iz roke in jo zabriše kam v kot,pri tem pa vrešči,da gre čez ušesa.Včeraj v parku,se jima je hotel pri igri pridružiti
še en fantek,pa ga je naš udaril in odrinil Ko so domov prišli je mamica povedala za to sceno.Najprej sem ga vzela v naročje in ga prosila,da mi v oči pogleda in mu začela razlagat,da je tako obnašanje grdo in,da se ne sme,ker,če bi njemu kdo kaj takega storil,bi ga bolelo,In mulc je obračal glavo stran,ter mižal,na koncu pa začel kričat NE NE,to se pravi,da mojih besed sploh ne sprejme in,da bo še nadaljeval Padla je grožnja,češ,da fantek ne bo več prišel na obiski in tako se ne bo imel več s kom igrat.
Niti malo se ga ni prijelo,le skomignil je z rameni.Le kaj nam je storiti,da odneha s takim obnašanjem?Nisem navajena,pa čeprav sem sama imela tri mulce,pa prav nihče od njih ni imel takih izpadov.Vedno sem postarni gledala take otroke in obsojala starše,da niso sposobni brzdat tako obnašanje.
Na sedaj ga pa imamo mi,problem.

Pozdravljena!

Moj je bil sicer mlajši (okoli drugega leta), ko je to počel (sicer je ”le” tepel in odrival, grizel pa ne) in takrat sem ga vedno takoj, s kratkim pojasnilom zakaj, odpeljala domov. Po približno dveh tednih je dojel, da mislim resno in da ne sprejemem njegovega obnašanja in je prenehal.

Sem pa že slišala tudi od drugih mamic, da se jim je to dogajalo, ko so bili otroci večji (okoli tretjega ali četrtega leta). Verjetno je to zopet kakšna faza, ali pa je povezano z vstopom v vrtec - morda je to videl tam . Ne vem, moja starejša je imela tudi okoli tretjega leta in še kasneje težave s posojanjem igrač in ”posojanjem” njenih prijateljic, ampak je ”na srečo” to pokazala le z vreščanjem in jokom.

Lp in upam, da boste težavo uspešno odpravili!

S.

Na to sem tudi jaz pomislila,da je morda rahla trauma,ker smo ga dali v vrtec. Če kaj takega počne v vrtcu ne vemo,ker vzgojiteljica ni prav nič potožila,prav nasprotno,rekla je,da je zelo priden in miren fantek.

Ja, tipično, Neva, v vrtcu priden in miren kot miška, doma pa živ hudič. Otrok mora dati iz sebe tisto nekaj, kar ga žre, potema je pa to tako. Velikokrat se zgodi, da je v vrtcu ravno obratno kot doma. Tudi obratnih primerov je dovolj, da imajo doma strogo vzgojo, pa se potem otrok v vrtcu "prelufta".
Po moje bo počasi bolje, do takrat pa ga pač opozarjajte in odpeljite stran, če bo do koga nasilen. Je pa ta svojina v odnosu do igrač pač obdobje v odraščanju. Le da eni malo bolj grobo odreagiraju ob branjenju svoje lastnine.

Priznam, da jaz tudi. Mi sicer teh problemov nismo imeli, zato ti težko karkoli svetujem. kaj pa če bi šla v knjižnico po kakšno knjigo? Zdaj eni bi rekli: kakšne, knjige, kako smo pa mi vzgajali, ko ni bilo knjig? Ja, ne vem.

Verjetno ga je vrtec tako namedel, da je spremenil obnašanje. Morda pa bi bilo res dobro, da ta prijateljček nekaj dni ne bi prišel do vas in bi vedel mali, da zaradi njegovega obnašanja. Samo kaj pa vem, mogoče mu pa sploh dolgcajt ne bi bilo, če praviš, da ga nič ne gane. Kaj pa če bi nekaj časa ostal recimo brez risank ali brez računalnika? Našemu na koncu to vedno zaleže, ko nič drugega ne, tole pa še vedno. Odreci mu tisto, kar ima najraje, ha, mogoče pa se še ti začnem tako do njega obnašat: ko bo rekel, da mu nekaj daj, vrzi čez sobo in vrešči zraven, pa prav tako po neandertalsko,d a bo videl, kako bedasto izgleda vse skupaj. Jaz bi verjetno tole zadnje kar probala.

Glede igrač,ki jih noče delt je deloma kriv moj oče. Že od nekdaj ga strašno rad draži s tem,da mu jemlje in skriva igrače,bolj ko tamali vrešči,večji užitek ima.Stokrat sva se že glede tega skregala pa ne pomaga prav nič.
Oh,glede predlaganega,da naj še jaz vržem igračo pa vreščim,mi je pa prišlo že nedavno od tega in to ne načrtno ampak je bila moja reakcija,ko mi je prekipelo ker je kljub opozorilom,da ne sme metal vsem po vrsti iz ljubega miru igrače(kovinske avijončke)v hrbet in glavo(pol pa študiram od kod plavice na hrbtu )njemu pa se je tako smešno in zabavno zdelo.
Kazen,hmmm?Če je gledal risanke,jih je dopoldne,sedaj jih ne,ker je v vrtcu,popoldan jih pa ne gleda.No ja,na računalnik ne bo smel samo ne vem,če bo zaleglo,ker bo prej nam z vreščanjem in jokom živce požrl.
Je namreč zelo zelo vstrajen otrok,ki ne popušča.
Mislim pa,pa čeprav bo kakšna proti tej vzgojni potezi,mu kakšna vzgojna po riti ne bo škodila.

.
Živjo Neva.Mi imamo take scena že kar nekaj časa,zato ne vem ali je to posledica vrtca.Naš fantič je v vrtcu zelo pohvaljen, ima pa naš Timotej preveč "potuhe"pri tastu,to nama sploh ni všeč in to tudi poveva,ampak saj vemo kako je.Pri tebi ne gre za to,zato mislim,da je tako obnašanje posledica dozorevanja,saj triletniki nekako polzijo iz naših naročij v svet odkrivanja,eni prej drugi kasneje.Med mojimi otroci je kar nekaj let razlike in takega obnašanja pri njiju ni bilo,so bila tista kratka obdobja trme,ampak tale naš najmlajši ju res prekaša že zdaj.ugotavljam,da so otroci vedno bolj zahtevni in rabiš res ogromno energije,da ga pbvladaš,po drugi strani pa so to zelo občutljiva leta in starši lahko bolj škodujemo kot koristimo.Potem ti pa razni takoimenovani psihologi svetujejo,da je treba vse reševati na miren in strpen način,kako bi to izgledalo v praksi pa ne vem,če te otrok takorekoč ne šmirgla in uveljavlja svoje,je res težko.Starševska je res naporna,kajne.

Saj sem,ne vem,že kam nalimala link,da je sraševstvo najtežji poklic.
Če si starš to ostaneš do konca svojih dni.Pa naj bodo otroci že večkrat polnoletni si še vedno skrbi delaš in sprašuješ,če si prav ravnal in prav vzgojil.
Mene prav žalosti tako obnašanje,kot ga ima.Njegova mama je bila štiri leta edinka,se pravi,da je bratca dobila,ko je bila leto dni starejša,kot je sedaj TImy
in je bila v tej fazi odraščanja in je šla v vrtec,pa ni nikoli bila nasilna,ni grizla ni tepla pa vedno vse delila.Prav tako njen brat in sestra.In to mi ne gre v glavo in se ne morem sprijazniti,da je tamal tak,kot je.

.
Točno tako,naj rečem samo to kar sem že nekajkrat napisala,današnji čas ni naklonjen ne otrokom in ne družini,to pa je tudi posledica,ki se odraža na otrocih.Želim vam,da to obdobje čimpreje prebrodite.

Jaz pa si želim,da bi našli,čim bolj učinkovit način,kako mu dopovedat,da se take reči ne počenjajo.

T6kaole. Pa ko bo tulil mu čisto mirno prigovarjaj, zakaj je prišlo do tega. Da zaradi njegovega obnašanja pač ni računalnika. Saj verjamem, da je težko potrpet, ko tuli, ampak enkrat bo nehal in si tudi zapomnil. Vsaj jaz bi tako probala.