Na kratko sem jo že enkrat opisala,pa bom sedaj bolj konkretna;ker sem brala moje januarčice kako so prestrašene, ko berejo same "dolge" zgodbe.
Tako je bilo:
Rok sem imela 13.januarja,16 decembra ko sem začela s porodniško pa so se začele prve bolečine v križu,pojavljale so se celo popoldne nekje 5 ur na 15 minut in nato so zvečer ponehale,pa sem mislila lažni popadki in nadaljevala normalno dalje.V soboto sem imela dva takšna "popadka",v nedeljo tudi samo dva,v ponedeljek pa me je okrog 10 ure dopoldan spet zvilo.Samo to pot so bile bolečine že kar hude,nato sem pričela še bruhat in vedela sem da to ne bo dobro.Zato sem šla v porodnišnico na kontrolo,kjer so ugotovili lažje popadke in da sem odprta za en prst.Zadržali so me na opazovanju.Še vedno sem bila prepričana da grem naslednji dan domov, ker ne bom kakšna dva tedna ležala v porodnišnici.
Ko se je stemnilo pa  se mi je začela kalvarija.Nisem in nisem mogla spat.Moj je v trebuhu tako brcal kot do sedaj celo nosečnost ponoči ne,pa sem hodila po hodniku kot Baltazar in čakala jutra.Zraven tega me je pričel bolet še zob, tako je bila slika popolna.No ko sem ob treh ponoči končno zaspala pa sem se čez 15 minut zbudila vsa mokra,vstala sem iz postelje in voda je še kar tekla.Poklicala sem sestro in ob 4 zjutraj so me peljali v porodno sobo.Priklopili so me na ctg in ob šestih zjutraj so ugotovili da ni nič močnejših popadkov in da se ne odpiram.Vstavili so mi umetne popadke, ki do osme ure niti niso boleli.Ob osmih je prišel moj mož in takrat so se popadki kar močno stopnjevali,Malo sem med popdaki bruhala večino časa pa prespala ker sem bila res utrujena.
No na kratko ob 12.07 sem že rodila prelepega fanta ki je na svet pokukal v 36 tednu in zato je bil dva dni v topli posteljici.
Če sedaj na hitro pogledate sem bila v 4 urah rešena vsega.Presredek je cel, samo par šivov odzunaj je bilo!
Vsa čast mojemu možu ki mi je stal ob strani in me bodril, ter vsa pohvala babici(Imena si žal nisem zapomnila),brez nje mi ne bi uspelo.
Tako to je moja zgodba,mogla sem malo zakomplicirat ker drugače ne bi imela kaj napisat,ker je šlo kar hitro glede na to da je bilo prvičin prepričana sem da ni bilo zadnjič.
Zato kar pogumno vse ki vas še to čaka.

lp DADICA

Srečka, to pa je res bilo hitro. Sicer pa si verjetno bila kar prestrašena, ker te je vse skupaj tako presenetilo, ne?

...se je pa res malčku mudilo na svet k mamici v naročje...
Nati

V tistem ko se je začelo sploh ne, kriza je bila potem ko so otroka odpeljali na opazovanje in spooh nisem vedela kaj je z njim,pa potem ko sem ga prvič vidla tako malega v tisti topli posteljici,takrat pa je res bila kriza in sem dva dni samo jokala!

 dadica. Važno je, da je z mamico in  vse OK.

Pa še naprej se veselo cartajte ...

_____________________________

Čudeži se dogajajo, samo prepoznati jih je treba znati...

čestitke in veliko nežnosti in radosti

_____________________________

Dejana smo na silo spravli na svet 3.3.2006 ob 19.59 :)

čestitke

_____________________________

Voli me iz inata voli me bez ostatka voli me bilo gde sam bas takvu kakva jesam

Čestitke Dadica

_____________________________

Najinima punčkama Nika 15.9.03 in Taja 29.1.06 se bo pridružil nov sonček PDP 16.4.07

 Čestitke!

Čas res beži. Sploh nisem vedela, da si že tako daleč.

čestitke obema.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Čestitke!

 iskrene čestitke pa obema veliko zdravja in mladi družinici veliko veselja z

Čestitke!!        

Si ena izmed srečnic -pri meni je porod trajal 12 ur in se končal z vakuumom, ki pa je prijel šele v četrto. Na koncu so me že zbujali iz nezavesti, v katero sem padala od bolečin. Tako so me prerezali da imam še zdaj na nogi (po bedri) brazgotine, devet zunanjih šivov in pet notranjih.

Tako da- mene definitivno ne bodo več videli v porodni sobi. Mogoče v operacijski ko mi bodo carskega delali pa še to mogoče čez kakih pet let.

Aja vsekakor pa iskrene čestitke in veliko caartanja, ker ko enkrat imaš to štručko si življenja ne predstavljaš več brez nje.