Dejansko sem nekako čisto imuna na take ljudi. Razumem , da ima vsak neko obdobje, ko hodi hudič srat na kup (bolezen, smrt, ločitev, splav) samo to so resne stvari in ponavadi takemu človeku ponudim podporo.
Čim pa se začne z sosedova sestrična je taka, sprevodnik na troli onakav...se mi gladko j.ebe.
Sem pa imela (še imam, samo smo omejili kontakt na dober dan, nasvidenje) eno sodelovko , ki je bila vse naj...najboljboga, najboljtežka, najtežjiporodzaseboj, najboljšaplesalka, najslabšakuharica...sami presežniki tako v dobro kot v slabo.  Evo to je meni šlo na...nekaj.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

sej sm vedla  ampak veš, mi smo se kar nekajkrat selili, in je vedno kakšen tak sosed  enkrat je bil še celo lastnik

_____________________________

They said we should all pay our tax with a smile. I tried- but they
wanted cash.

 
A verjameš, da sem že vse probala. Vse. In sem prišla do zaključka, da takim ljudem ni pomoči. Ni terapije. Tudi, če jo ignoriram se vedno znova potem že nekako vklopi v debato. Pa ultra prijazna je potem. Ko jo ignoriraš, mislim.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Res, večno nesrečni. Saj pomoje morajo zelo težko živet, ker jih vse moti.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Uh tu pa res ne vem dalje. Vedno ko sem imela kake probleme s kom, sem vsakega lahko utišala oz. vsaj toliko da meni ni več najedal.
Žal mi je, ampak obstaja še samo pravna pot. Če je res tako nevzdržno pol se je zaradi tvojega mira in mira tvoje družine, posluži.


_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g

jaz pa takim samo kimam. ja, res, kako grozno, ja, seveda, pa kako je to možno, pa samo ti imaš tako nesrečo, nemogoče, ...

Ah, bog mi naj oprosti - jaz imam takšne ljudi enostavno na OFF.

Smo imeli vodjo ene druge službe v tej stavbi takšno. Zjutraj me je npr. buzerirala s tem, kako je naša čistilka spucala sekret. In ko sem ji rekla, da če ji kaj ne paše, naj si ga sama spuca, da se jaz ne nameravam ukvarjati s tem, kako je sekret spucan, ker imam pomembnejše stvari za urejat, je ubožica skoraj živčni zlom doživela. Da ne govorim o tem, da je preverjala, kako je pometeno stopnišče, kako so zalite rože, ki so na skupnem hodniku, koliko listov je odpadlo iz drevesa...

Je pa res, da takšnih ljudi nihče ne mara.

No, od takrat se ta dotična gospa z menoj ne pogovarja - najverjetneje zaradi tega, ker je pričakovala, da bom ob vsaki stvari vzrojila, pobesnela, se z njo kregala...

Poskušaj spremeniti taktiko . Kmalu jim boš dolgočasna .

No, v glavnem - to službo so razformirali in sedaj mi nihče več ne more najedati o tem, kako so spucani sekreti, kako je pometeno stopnišče, koliko listov je odpadlo s sosednjega dvorišča, kako glasni so naši kandidati...

jest poznam kar nekaj takih ljudi im moram rečt, da delam velike kroge okrog njih, ker sem ugotovila, da če kaj rečem se nikoli ne bodo zamislili nad sabo in svojimi dejanji ampak bodo še bolj intenzivno mene obdelovali in z mano bedarije razčiščevali. Sm do njih in njihovih dejanj postala popolnoma ignorantska. HB so vsaj sosedje v bloku OK. Se nič ne zanimajo za nas, mi pa za njih ne. Včasih mi razbiljamo, včasih kdo drug. Pa kaj. Res je, da smo ljudje individum in vsak najprej zase poskrbi, vendar najbolje shajaš, če se prilagodiš. Jest sm v preteklosti imela eno tako sosedo, ki jo je vse motilo. Najbolj zanimivo je blo, da me cele dneve ni blo doma, pozno zvečer sem hodila dejansko samo spat pa je v tistih nekaj minutah najdla neki, da je lahko pršla pozvonit. Me je celo prosila, če lahko perem perilo samo dopoldne, ker se centrifuga sliši v njeno stanovanje. Po kakem mesecu mi je blo vsega dost in sem ji kratkomalo povedala, da obstajajo zakoni, ki urejajo javni red in mir in naj si tam notri najde člen, ki ga kršim in naj pouradni poti uredi zadevo z mano. Pol je blo pa mir pred njo.


< Sporočilo je popravil mate0ja -- 28.10.2009 9:52:37 >

_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Se podpišem pod Rahin post.
Imam pa pri nekaterih vseeno občutek, da ste/so vedno z nekom v konfliktu in da so v bistvu sami taki, ki se počutijo ves čas ogrožene od okolice in mislijo, da jim nekdo ves čas hoče nekaj slabega.

Moj oče je bil včasih tak: ob njem nismo "smeli" jest jabolka ali korenja, ker ga je motil zvok hrustanja, kaj šele, da bi recimo luščili arašide. Nismo imeli nobene žoge, ker ga je strašansko motil zvok žoge, ko udari ob tla... Skratka mel je teh zvokov malo morje. Zdaj je super, ker precej slabše sliši in ga nič od tega ne moti več . zato je veliko lažje živet zraven njega, vsaj tako, čez vikend .

lubiju se zdi, da to, da otrok nima žoge je skor za na socialno prijavit - meni kaj hudega ni bilo, samo na živce mi gre, da sem štorasta pri vseh športih z žogo (praviloma se ji rajši ognem, kar navadno ni glih cilj igre ).

Še vedno pa ima moj oče eno malo morje scenarijev, kaj vse se lahko zgodi (narobe, seveda)... Mislim, zato res rabiš domišljijo! S sosedo se non stop reživa vsem tem idejam, ker ima ona takega izbranca - obema pa je skupen poklic - picajzlasta strojnika , očitno tisti faks res neki iz njih naredi, da ratajo taki, ali pa grejo sami taki tja . Ker sem jih pobliže spoznala 3 + posredno tega soseda, pa so vsi glih glede tega .

zara, teh ljudi ne smeš preveč resno jemat! Ko sva se enkrat z očetom na veliko pogovarjala o tej njegovi črnogledosti, je bil čisto šokiran, od kod nam vsem ta ideja, da je pesimist! Ja, od kod le! NO, mi je razložil, da on ni pesimist, samo da se pripravi na vse možne (in tudi nemožne - opomba hčerke ) scenarije. Da v resnici je optimist. No, o tem bi se dalo razpravljat, ampak če ga ne jemlješ tako resno, dejansko nekak tako lahko gledaš nanj.
Mogoče ti bo pomagal en stavek iz knjige Zadnje predavanje. Avtor pravi, da si optimist lahko samo, če si pripravljen tudi na najslabši scenarij. Nič te ne skrbi, ker imaš že plan b, skratka. Mogoče ti to kaj pomaga... Tak nekak tudi jaz delam (samo da ne morim vedno vsem okoli sebe s tem, kaj vse bo šlo narobe , samo v mislih si naredim načrt, kako bi reagirala, če bi se to slučaaajno zgodilo).