Naš sonček je zadnje čase neverjetno navezan name in hudo ljubosumen. Star je 14 mesecev. Ati se me ne sme niti dotakniti, ker mali dobi živčni zlom. Če kam gremo, hoče da ga samo jaz nosim. Pa ga nisem nikoli toliko navezovala nase. Dokler nisva šla za 4 dni v bolnico, je bilo vse ok, sedaj pa je noro, čim me vidi. Ko me ne vidi je vse v redu. Drugače hoče biti samo pri meni, se samo z mano crkljat,.... Pa ga skušam tega odvaditi in ga ne vzamem vedno ko to hoče, ampak potem zganja histerijo. Kaj naj naredim? Je to le obdobje in ga bo minilo? Skrbi me namreč, ker pričakujemo drugega sončka, kako bo šele potem .

LP; Bejba

_____________________________

Odločitev, da boš mati, je usodno pomembna.
Takrat izbereš, da bo tvoje srce
za zmeraj hodilo po svetu zunaj tvojega telesa.
(Elizabeth Stone)

Po moje bo najprej nehal, če mu daš še več, kot hoče. Torej ne delati tako, da ga ne vzameš v naročje vedno, ko hoče, vzemi ga še večkrat, tudi takrat, ko ne bo pričakoval. Naj se nafila s tvojo ljubeznijo, potem se bo počasi že sam odlepil.

hm...no sej pr nas je v bistvu isto...sam pr nas je pa zraven se tko,k ve, cim se bo mati pojavla,bo tud marsikej dovoljeno in takrat zacne tezit pa jokat, pa po men plezat, pa jokat...obenem pa se babi v glavo smejcka, ces, zej bom pa dobil ta svoje


Ceprav zadnja dva ni pa, cim me ni v blizini je jooook in slisis samo mamiiiiii ...sej se lepo slis, sam je tud naporno

Ja, kar pravi Spliš, bi znalo držati. Naš sicer ni nek cartek, ampak ko ga prime, se me drži za hlače in teži sto na uro - če pa ga začnem lubčkat in mu težim nazaj, ga hitro mine.

hm....je za probat...dones se bomo ful objemckal pa lupckal...upam,da ga mine

Vidim, da imamo vsi iste probleme. Lara je non stop bolna in takrat jo seveda malo bolj crkjamo, potem pa seveda isto (ali raje malo več) pričakuje, tudi ko je zdrava. Bomo tudi poskusili s še dodatnomi ljupčki in objemčki - mogoče bo pa delovalo .

No, naj povem, da je pri nas cartanje ni "problem" - ali pa, kakor vzameš. Naše dete se večinoma sploh noče cartati, kar zbeži, če se ga lotiš . Baje sem bila tudi jaz taka (no, saj sem še zdaj). Ampak ko začuti potrebo po bližini, čisto popeni in tega sploh ne zna pokazati drugače, kot da se mi obesi na hlače, glavo mi tišči v noge in tuli. Pa poskakuje zraven. Naporno.

Pri nas je blo tud tko: mami, mami, mami pa daleč naokrog nobenga. Ampak ko me ni vidla, je bla pa lahko tud s kom drugim, npr. z očijem, mamo.... In jo je minilo....sedaj pa je tu še bratec (razlika je 28 mesecev) ga pa boža, lubčka, punčkam podira kupčka, mene posnema. Zna pa bit tud kot en mali  : ker sem jo dojila 25 mesecev, potem pa sem morala nehat, se včasih ko ga moram podojit dere: "nič ga vzignit, ne bo papal, saj ne joka" . Pol pa še po men skače in neha se , ko dvignem pulover še na drugem koncu in ji dam za držat "babo" Še dobro, da imamo dve. Jest ji pol kr reče, da je ena njena, ena pa od bratca.------- m

Jaz bi pa tako naredila, kot je Splišni napisala. Mislim pa, da so eni otroci že po naravi bolj posestniške sorte, drugi pa mnogo manj. Potem so pa še nekateri otroci, ki jim varnost pomeni dotik, pa otroci, ki jim veliko pomeni ukvarjanje (časovno mnogo) z njimi - taki so ponavadi zelo posestniški, ker jim veliko pomeni ravno stvar, pri kateri imajo mnogo konkurence na vseh področjih (gospodinjstvo, drugi člani družine, mamina služba, tv,....).
Pri teh mesecih kot jih ima tvoj, pa je sploh še neka doba, ko otroci ne dajo mamice. Kasneje so pripravljeni to vez zrahljati, ravno okoli teh mesecev pa je ponavadi bolj kritično kar se tega tiče. Malo še počakaj, pa veliko mu daj tistega, kar rabi. Ko pa pride dojenček, pa crkljaj oba. Saj bo, boš videla da bo.

Primer iz fakultete:
Profesorica razlaga, da je imela probleme, saj sta se njena dvojčka stalno vesila po njej in se hotela objemati. Kaj je storila nekega dne se je spomnila jaz bi se objemala oba otroka sta se razbežala in problem je bil rešen.


O naraščaju:

Po mojem menju mu bo veliko lažje, če mu boste pustila, da bo tudi on prevzel del skrbi za bratca, seveda letom primerno. Pojasniti mu bo tudi treba, da kljub temu, da bosta pri hiši 2 otroka, ne boste imeli njega nič manj radi. Menim, da čisto 100% ljubosumju se ne bo dalo izogniti vendar se ga bo dalo dosti omiliti.

Lp Iztok