Pozdravljene/i!

Z možem sva skupaj že 20 let, od tega 10 let poročena. Ko sva začela najino zvezo, je bil strašansko ljubosumen. Ker sem bila zaljubljena in nisem želela, da "trpi", sem se odpovedala vsemu, zaradi česar bi lahko bil ljubosumen - prijateljice, šolski izleti, maturantski ples,... Takrat se mi to ni zdela posebna žrtev, saj sem se vsakdanjim stvarem odpovedala iz ljubezni, čeprav sem že takrat vedela, da je njegovo ljubosumje bolestno, npr. ko sem hodila iz šole, mi je doma vohal oblačila, če slučajno smrdijo po cigaretih - če so, je to pomenilo, da sem bila s prijatelji na pijači. Ob vsem mojem odpovedovanju pa je on obdržal prijatelje in si širil hobije, zaradi katerih je veliko sam hodil okrog (planine,...) Tak način najine veze se torej vleče že 20 let. Otroci so zrasli in tudi jaz sem si po tolikih letih zaželela malo več družabnega življenja - druženje s prijateljicami, sindikalni izlet, kavica po službenih sestankih,... Moj mož mi sicer nobene od teh stvari ne prepove, vendar, ko se vrnem, je vedno slabe volje in zelo redkobeseden. Namesto, da bi mu lahko povedala kako lepo sem se imala, imam občutke krivde. Če ga vprašam ali je jezen, reče da ne in da lahko hodim ven, zraven se pa še vedno kislo drži. Če se pred odhodom uredim (čeprav sem vedno urejena), mi postavlja vprašanja kot "zakaj si se pa morala pred sestankom obrit (tam spodaj namreč)", "zakaj si si pa ravno zdaj morala narediti francosko manikuro". Če ga vprašam ali je morda spet ljubosumen, to zanika.
Jaz pa takega zasliševanja in sumničanj enostavno ne prenesem več. Ne želim se več odpovedovat ampak v svojem življenju doživet še kaj drugega kot partner, otroci, gospodinjstvo, služba.
Ali so takšna vprašanja še normalna oz. ali sem dolžna partnerju odgovoriti zakaj sem se ravno pred sestankom uredila?
Rada ga imam in si želim z njim tudi ostati, a po 20 letih zveze imam sebe raje kot njega.

Lp
f.

že prvo leto bi odšla.Ti se odpovedaš vsemu,on pa ne.
pa zaradi fanta nikol ine bi pustila prijateljcie,pijačke ipd

Ti si njegova lastnina al kako?

Iz ene druge teme bom povzel:

Ženska mora biti moškemu poslušna...
Moški mora spoštovati žensko...

Torej, dolgo si vztrajala in naredila vse, samo da je bil mir...
Če se imaš res rada, ne smeš imeti občutka krivde, ker si naredila najbolj samoumevno stvar na svetu (zabavala si se).
Preveč mu pokažeš, da te njegova hladnost prizadene. Spremeni to...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Se strinjam. Drugače pa, svaka čast, da si zdržala 20 let. Jest niti 1.leta ne bi.

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

Taksna vprasanja so normalna in zdrava in pomenijo, da zivis in ne zivotaris.

Vzrok za probleme z lubosumljem pravzaprav pri obeh izhaja iz istega: ti se nisi odpovedala prijateljicam in kavicam zaradi ljubezni, temveč ker te je bilo strah izgube - strah, da če ne bo po njegovem, te bo zapustil, ga boš izgubila. In on je ljubosumen zaradi istega razloga: ker se sam sebi ne zdi dovolj dober, ga je strah, da ga boš zapustila, kar skuša preprečiti s kontrolo, nadzorom, zbujanjem slabe vesti in preusmerjanjem pozornosti na tebe. Oba je bilo torej v začetku strah, da bi eden drugega izgubila. Pri njem se je to s časom nekoliko omililo, tebi pa je to stalno podrejanje začelo presedat.
Kaj zdaj? Ne vem. Mogoče en konkreten pogovor, zakaj pravzaprav ljubosumje, česa ga je strah, ali ti resnično tako malo zaupa in od kje mu pravzaprav vzroki za nezaupanje - se mu zdijo realni ali samo plod njegove domišljije. Meni je žalostno, da je partner ljubosumen brez vsakega vzroka. Da se tako malo ceni in zaupa sam vase, da v vsaki malenkosti išče konkurenco.

Jaz z mojim karakterjem nebi zdržala niti 1 teden. Vsak posameznik se mora zavedat da ni od nikogar last in da je vsak samo svoj.

_____________________________

Pazite na svoje otročke kot na zaklad.
Vsak je drugačen,vsak je edinstven.

Tako ja. Daj mu vedeti, da imaš tudi svoje stvari, ki njega ne vključujejo. Go for it!

Tudi ti moraš imeti kdaj čas zase!Vsi rabimo kdaj pa kdaj čas zase Saj razumemo da je v dvoje lepše ampak ko si včasih vsega sit in imaš polno glevo pač ne gre drugače in počneš nekaj kar tebe zabava oz. te pomiri in zrelaksira
Probaj se o tem z njim odkrito pogovorite saj njegovo ljubosumje ti nebo nič pomagalo lahko je samo še slabše ker se vseskozi sekiraš zakaj je on spet slabe volje
Res je kot si napisala najprej pomisli sedaj še malo nase in kaj je tebi pomembno


_____________________________

Ne ljubi nekoga ki je POPOLN, ljubi nekoga ki ni in ga naredi POPOLNEGA s svojo ljubeznijo!

Čisto resno???


Hvalabogu, saj si človek, ne robot!

Vprašanje, ki ga moraš odgovorit tvojemu možu ni "zakaj si se morala zrihtat za zabavo/službo...", ampak da ga imaš rada in ga ne boš varala  ker to je v bistvu to, kar hoče vedet in bit siguren. Namesto, da te on muči s temi vprašanji in se ti izmotavaš, ker včasih verjetno res ne veš pametnega razloga, zakaj pa ravno zdaj - pač ker bi rada bila urejena, ker si tako bolj samozavestna... mu povej, da ga imaš rada, da si rada z njim, da pa imaš rada tudi malo življenja, kjer ne igrata samo vidva, tako kot on svoje planine,... Povej mu, da nima res nobenega razloga, da bi bil ljubosumen in mu pri tem glej v oči. POvej mu, da je on edini moški v tvojem življenju, da pa imaš rada ljudi in se rada družiš, ampak to ne pomeni nič seksualnega.

KO boš šla naslednjič s prijateljicami ven in boš prišla domov in bo ljubi ves čemeren, ga nič ne sprašuj, zakaj je slabe volje, pojdi lepo do njega, ga močno močno objami in mu reci, da si se imela krasno s puncami, da je pa še bolj fino prit domov k takemu fajn možu. Včasih se ljudje nalezejo dobre volje, tudi če nočejo, se kar nekak prenese... In če ga boš močno objela in mu dala enega fajn lupčka, se ne bo mogel več kislo držat - če te ne bo odrinil, se bo moral nasmehnit. če te bo odrinil, ne bo mogel rečt, da ni jezen in se bosta pač pogovorila. če se bo nasmehnil, pa se začnita poljubljat, naprej bosta pa že sama znala .

Mislim, moski, majo da postavljajo metafizicna vprasanja.

Namesto da bi rekel uf, kako si lepa draga...pa bi komaj cakala, da prides domov.

jaz tudi ne, ampak imam zelo nizek prag tolerance na ljubosumje, zaradi česar so vsi moji fantje kar precej trpeli, se mi zdi... Lubi mi na začetku ne bi nikoli priznal, da je bil kdaj ljubosumen (kar je bilo čisto razumljjivo, ker sva bila z bivšim še dolgo dobra prijatelja in je on hotel še več kot to, pa tudi sicer nekak ni bilo glih pomanjkanja fantov na našem koncu ...), ker sem bila tako strogo naprejena proti temu, da si ne pustim od nobenega ukazovat, kaj lahko in česa ne. V smislu: če komu kaj ne paše, ve, kje so vrata... (sem se postarala in malo umirila, hehe)

Po svoje pa razumem tvojo slabo vest: jaz sem jo imela 1x - ampak ne zaradi njega, ampak zaradi : ko sem šla prvič po porodu sama ven - rolat okoli blokov z mobijem v žepu, če bi bila kriza - mi je fuuuul pasalo in sem ful uživala! In potem od nekod kar ena slaba vest. sem se vprašala, zakaj pa zdaj to in ugotovila, da zato, ker tako zelo uživam BREZ NJIJU. Ko sem se tega zavedla, mi je v istem trenutku postalo tudi jasno, kako trapasto je to, da ne bi smela uživat brez mojih najljubših, in da to seveda ne pomeni, da ju imam kaj manj rada, no takrat je pa slaba vest izpuhtela in mela sem se sploh super. domov sem prišla čisto prerojena in oba sta imela potem več od mene, ker sem si napolnila baterije. Probaj mu to razložit, da je kofetkanje ali karkoli že pač imaš, isto kot njegove planine, da si pač tam napolniš baterije, isto kot on - mogoče bo dojel...

Meni se zdi ljubosumlje zdravo do tiste meje, do katere je še smešno.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

 večna optimistka...
Mislim, da po vseh teh letih še ni dojel bistva partnerske zveze, ker beseda partner/ka pomeni enakopravnost...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Mislis, da je zveza lahko enakopravna? Po moje vedno nekdo vodi in nekdo sledi.

Temu se reče dinamično ravnotežje: pri enih stvareh vodi en, pri drugih drugi. nekaj časa več vodi en, nekaj časa drugi - v povprečju sta pa približno enakopravna . Saj nismo samo ovce in pastirji, so še ovčarji, pa pastirke, pa mački, pa en kup drugih vlog... Pa še menjajo se in na različnih področjih imaš različne vloge.

Zveza je lahko enakopravna, še posebno če je sestavljena iz dveh partnerjev, ki nista po naravi submisivna in sta dovolj inteligentna, da znata konflikt reševat sporazumno in ne kdo je fizično bolj močan...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

Ojoj, to bi bilo pa res kriza... Nimam šans, me z mezincem premaga... no, na srečo je dovolj inteligenten, da se mu ni treba na ta način dokazovat nad mano .

Jaz bi šla večkrat ven - se bo že navadil. Pa nič ga pol spraševat al je jezen al ni. Obnašaj se normalno.

hvala vsem za odgovore.

Evo enakopravnost - pri nama je ni. Če je normalno, da gre on s prijatelji za en teden jadrat, bi bilo popolnoma nesprejemljivo, če bi to želela jaz.
Kar se tiče pogovorov in dokazovanja ljubezni - 20 let se že pogovarjam z njim in mu govorim kako ga imam rada, da ga ne želim izgubiti ampak da sem kdaj pa kdaj tudi utrujena in si želim družbe prijateljic (ki jih pa itak nimam, samo par kolegic iz službe). In po 20 letih sem tega resnično sita. Ne morem več, nimam več energije, da bom za vsako kavico (v letu 2008 so bile natančno 3) hodila k njemu in mu razlagala kako ga imam rada in da si ne želim drugega moškega. Če tega v vsem tem času ni skužil, potem tud zdaj ne bo.

Res ga imam rada in si želim ostati z njim, ampak zadnje čase se večkrat sprašujem zakaj. Ne da se mi več trudit, dovolj imam tega da mu moram vedno znova dokazovat, da ga imam rada, da se ni nič zgodilo, da moram za nalakirane nohte najti opravičilo. Ta trenutek imam tako krizo, da če ne bi imela otrok, bi mu rekla naj spakira.

To si tako lepo napisala. Mogoče bi moral to tvoj mož prebrati....
Imaš prav, da se ti ne da več razlagati. Ampak njemu očitno še vedno ni jasno. In takega odnosa ne smeš tolerirati. Zakaj bi se počutila krivo, če greš na kavo? Saj nimamo vsi v glavi vedno varanje in seks. Kaj pa prijeten pogovor? A to zanj ne obstaja? Potem tudi on hodi ven zato, da bi kakšno položil, če tebi to očita? Ker ponavadi sodimo druge po sebi...
Pogovori se z njim tako kot si napisala nam, ker si tega ne zaslužiš. Je pa težko!

Držim pesti!

Po moje mu tudi daj to prebrat... Saj ni bebec, ne? Mogoče mu le potegne, saj ima sam iste želje...

Ma veste kaj če mu do sedaj ni potegnilo kot ona sama pravi da mu vseskozi že govori da ga ima rada in tako naprej mu to tudi sedaj nebo šlo v glavo
Starega konja pravijo da težko naučiš kaj novega Vendar pa se nekateri začnejo okoli tega zavedati šele ko to stvar izgubijo.Mogoče bi si morala vzeti vikend zase in iti nekam da se sprostiš-->probaj mu predlagati da gresta skupaj drugače pa pojdi sama in se malo spočij zaradi vsega tega ki traja že toliko let


_____________________________

Ne ljubi nekoga ki je POPOLN, ljubi nekoga ki ni in ga naredi POPOLNEGA s svojo ljubeznijo!