Saj še sama ne vem, kako naj začnem...ampak sem malo izgubljena, kako reagirat...
Gre se za to, da sin dejansko blesti povsod v vseh predmetih, vse ocene so z vsemi točkami, ne potrebuje nekega posebnega učenja, je brihten in res veliko zna (recimo knjige z kakšnimi raziskovalnimi vsebinami požira, ima lep spekter znanja, matematika mu gre odlično, povsod se lahko dokaže). Je pa dejstvo in to od otroštva ven, da mu finomotorika dela probleme (kar se vidi recimo tudi na pisanju, sploh zdaj, ko se je začelo hitreje pisat in že piše kot strgan dohtar (ne morem rečt drugače)). In pridemo do likovne, in že od otroštva neverjetno NERAD riše, izrezuje, barva itn. Ni mu problema izračunat račun, ki je definitivno pretežak za njegova leta, izračuna ga prav, vse dela po logiki (tudi učiteljica mu v zvezek napiše, kar dela po lastni volji) - pri likovni smo pa...raje ne rečem. Ok, bo risal neke Star wars zadeve, se spuščal v detajle, ampak roko na srce, vse izgleda kot Night of the living dead (pa saj mu tega nisem nikoli rekla, nekatere zadeve so prav prisrčne, ga spodbujam). No in potem pride do ocenjevanja. Mali še ni dobil slabše ocene od 5 in načeloma je to vedno z vsemi točkami (jap, mora mu odštet kakšno točko,če kdaj kaj ne razbere, ampak to je bolj izjema kot pravilo). In danes mi pokaže učiteljica izdelek (ne, tudi izrezan s škarjami ni bil ravno natančno) in je rekla, da bo to težko ocenila z lepo oceno. In mali v jok, težku mu je bilo, jaz vem, da se je trudil in da je naredil po svojih najboljših močeh, ampak roko na srce, učiteljico razumem. Ampak jaz tamalemu ne morem razložit, da se zgodi, da ni nujno, da povsod blesti in ni nič hudega, če bo dobil pri likovni slabšo oceno, da vsi vemo, da to ni njegova močna točka. Ampak je žalosten. Enostavno ne vem, kako postopat, žalost bo, jaz vem in verjetno ve tudi učiteljica, da ja, da se je potrudil, ampak izdelek je takšen kot je. Zdaj kako daleč it in ga silit s tem risanjem in izrezovanjem, enostavno sem na neki mrtvi točki, ker vem, ok bo treba vadit, pa vendarle....je to res tako pomembno in je treba okalupit, če nikoli ne bo znal narisat prfektne krave ali ovce? Imava milijon knjigic, kako kaj narisat, te ustvarjalne zadeve, ampak...ne vem, riše raco, dobi ven krokodila, pa kaj naj mu rečem? Zanima me, kako bi ve postopale, do kam bi šle s tem risanjem, je imela katera podobne probleme, kako ste jih reševali? Pa ne me razumet, ne bo to kakšna gonja zaradi ocene, nikakor, ampak...delanje na finomotoriki,ker me je pa tudi strah, da v 6.razredu pa res nihče ne bo znal brat za njim. Edine vaje, za spretne prstke, ki njemu ležijo, je pletenje loom zapestnic in zabijanje žebljev (evo tu je res mojster, samo pač ni dovolj, da otrok pri 8 letih sam izdela ptičjo hišico, risat pa ne zna).

Zakaj ne?

P.S.: Podobno bi jaz lahko opisala svojega drugošolca, vendar s to razliko, da je njemu popolnoma jasno, da likovna umetnost ni njegova močna stran in se zaradi tega kaj preveč (še) ne sekira. Morda bo tudi pri nas 'počilo', ko bodo številčno ocenjevani.
Ker pa imam tudi mlajšega sina z večjimi težavami s finomotoriko, ti lahko napišem, da je takšne težave, ki jih opisuješ in veš, v katero smer se bodo razvijale, smiselno reševati čim prej, ko so zadeve še obvladljive. Reševati pa seveda v smislu ustreznih vaj in 'drila'.

Saj ne,da mu jaz tega dobesedno ne morem povedat, pac v smislu, da ne razume,da njegov trud ne bo poplacan z dobro oceno. Me res zanima,kako pedagogi gledajo na to in kako starsi lahko k temu pripomorejo. Razumem,delala bova na tem,razumem,da je ze pozno, verjamem pa se vseeno,da se bo vsaka malenkost poznala, pa tut za nadaljne delo (pisanje) je to potrebno. Pac je res, da se najbolj sprasujem do katere meje silit, kje je meja in ja,to ni big deal, nc hudega. Nocem mu pa zadeve priskutit,da zdaj bova pa vsak dan sedela itn....ni na tem podrocju doma.

jabček, ne zameri...ampak že iz tvojega pisanja veje ena sama velika želja biti najboljši...preberi še enkrat svoj prvi post....podzavestno to vcepljaš svojemu otroku in zato bo jok in stok ob prvi oceni, ki ne bo petica....spusti se malo...ohladi malo....ne bo konec sveta, če bo dobil trojko recimo....bo preživel in se naučil, da ne bo vedno vsega zmogel najbolje....mu bo ta slabša ocena mogoče pomagala v prihodnosti....

tudi moj mulo še nima nobene štirice, in tudi on ne riše super....ampak mi smo mu že od nekdaj vcepljali, da niso vsi za vse....tako se mali recimo v ueber ne sekira, ker ne preteče krosa....pač je za krajše proge...kot jaz... in zato zanj ne bo konec sveta, če bo iz krosa dobil slabšo oceno...če bodo recimo ocenjevali...

ne pušaj ga v perfekcionizem, da ga ne bo to pozneje veliko stalo....enostavno zamahni z roko in res reci, da pač niso vsi za vse....in temu ne posvečaj neke pretirane pozornosti....če pač ne bo petica....

Meni se zdi popolna neumnost predmete, ki smo jih v naših osnovnošolskih časih enostavno rekli, LV, GV, TV ... ocenjevati s številčnimi ocenami.

So mi za takšne predmete veliko bolj smiselne ocene ZU, U, MU.
Je bilo večini učencev popolnoma jasno in razumljivo, zakaj so dobili katero oceno.

Ce je sam motiviran, da zeli dobro oceno, bo pripravljen za boljso oceno delat. Seveda bo potreboval podporo in dodatno pozitivno motivacijo. Silit ga pa verjetno ne bo ucinkovito.
Poleg tega pa bi se jaz pogovarjala tudi o tem, da pac ne moremo biti vsi na vseh podrocjih odlicni in se to brez truda. To je spoznanje, ki ga slej ali prej caka.

Rija, ti dqm prav, ker sem sama do sebe tut tak perfekcionist in zelim to pri otroku popravit. Hja, nisem delala big deala, v bistvu sva hitro zakljucila, ni kaj, jaz vem, ti ves, da si se trudil in basta. Tudi slucajno ne bo kregan, ampak tezava je globja, ker se pozna tudi pri pisanju in tukaj pa se lahko kaj resiva. Ker konec koncev nekoc ga bo pa stalo nekaj, ce ne bo znal za sabo prebrat.

Nič hudega, če je žalosten. NOrmalno, da mu je hudo, če ni povsod najboljši, če je pa tega navajen. Se bo pač navadil, da ne bo povsod najboljši. Ker v resnici pač ni povsod najboljši. To je resnica, ki jo bo slejkoprej moral požret. In takrat bo žalosten. Nič strašnega ni to. Pusti mu to, to so njegova čustva, dovoli mu, da jih ima in dovoli mu, da jih predela. Silit ga ni treba nič. Če ga bo to tako zelo motilo, da si bo želel lepo oceno pri likovni, bo sam delal toliko več. Ti mu lahko pomagaš pri tem, da bo osvojil tehnike, sicer bi mu pa jaz tu pustila proste roke. Nič hudega, če bo mel likovni 2. Če is on sam želi lepo narisat, mu pa seveda pomagaj, da bi izboljšal to. POvej mu pa, da bo moral tu vadit več kot drugi, tako kot morajo drugi več vadit matematiko, njemu gre pa kar tako. Nismo vsi za vse in če hočemo bit dobri tam, kjer nismo blesteči po naravi, pač vložimo več truda. To je vse.

MOja prva nima posluha ama nič:D. Pa si želi igrat inštrument. Zdaj - mogoče bo naredila sprejemce, če se bo pripravila, mogoče ne bo. Sem ji povedala, da če bo hotela to, bo morala malo vadit prej (kar verjetno tadrugi ne bo treba, tega sicer nisem rekla, je pa res in če bo vprašala, bom povedala po pravici). V vsakem primeru bo lahko kaj igrala, v nobenem primeru ne bo virtuoz in meni je to čisto ok - glasba je za uživanje, če nisi ravno za to poklican:). Pa kaj potem? Meni ni važno, koliko bo mela glasbo, mi je pa pomembno, da ne izgubi veselja do petja, ki bi jo lahko minilo, če jo bojo začeli zafrkavat, da fuša, ko bo najstnica. Zato bi bila kar za, da se malo ukvarja z glasbo, toliko, da se malo natrenira, da bo lahko sproščeno pela ob tabornem ognju;). Ne bi je pa silila, če noče. Brat je podoben primer in zdaj velikokrat reče, da mu je žal, da se ni nič ukvarjal z glasbo, ker zdaj ne more sproščeno pet.


Povsod, pri vseh predmetih imaš "naravno danost" + "trud". Če je danost velika, rabiš malo truda za velik uspeh. Če je danost majhna, rabiš veliko tuda včasih samo za povprečen uspeh. POvej mu tako. A to, da mu matematika gre, ne da bi se trudil, mu je pa jasno? Tako mu razloži, pa je:).

Kar se finomotoričnih vaj tiče, imaš pa milijon idej na pinterestu in tudi drugod po raznih straneh za učitelje ali za homeschooling. Večinoma so sicer za predšolce, samo se da prilagodit. Recimo kak Fimo, plastelin, slano testo ipd... pa peskovnik, itd... to bi znalo bit zanimivo tudi kasneje, pač z drugimi pripomočki... Ne vem, koliko bojo naši otroci rabili finomotoriko, ko bojo veliki, verjetno celo ne prav dosti z vsemi računalniki... vendar pa je pri finomotoriki fajn to, da stimulira razvoj možgan, ker je pač kar en velik del možgan odgovoren za naše roke oz. prste... Tako da se mi zdi fajn to malo vadit, tako, da je otroku fajn, seveda.

Rišeta lahko z avtomobilčki (pomočiš gume v barvo) in riše s tem po listu, toliko da malo vzljubi zadevo. Pa knjig imaš tudi veliko na to temo fine motorike, vprašaj v knjižnici.
Pečita skupaj kruh, rezljajta mičkene zadevice, na velike ptičje hišice... Naj okrasi ptičjo hišico z majhnimi kamenčki in školjkicami... Bo moral vsakega prijet in gor dat;). Pa bo videl smisel:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Aja, kaksnim smernicam se pa sledi pri Lu? Kaj mora otrok dosect? Ker ce obrnem malo nazaj, pri nas si mogel bit tiho pa neki narisat, pa je blo zu. Pa se nekaj, ali bi bilo narobe,ce so tolko obrnem na uciteljico, ko nas prej konca in mu daje dodatne naloge, da ji pac recem, da naj mu rece, da naj gre risat ali rezat ali naj se v to ne vmesavam? In se eno mogoc malo cudno vprasanje, katere svincnike dajete otrokom, ki zelo pritiskajo?

podpis pod zoro.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Ronja, hvala. In hvala za razlago, tocno to mu bom povedala, samo ne bom zdaj pogrevala, naj sam pri seb premisli, ko bo prinesel oceno. Tole na pinterestu grem pa precekirat. Razmisljam tudi o tem, dab eno steno prebarvala v tabla barvo, pa naj jo okrasi po svoje? Ni veliko, je pa nekaj na tem....

Svojemu triletniku sem za rd dala trikotne Staedtler debele barvice . Riše pa z vsemi, ki mu pridejo pod roke, ker obožuje risanje, barvanje in rezanje . Punci pa ne pritiskata fejst, tako da ti težko pomagam.

Napiši, kaj fanta zanima, pa ti damo kake predloge za finomotoriko. Večinoma so to take fajn igrice, da se jih j eotrokom luštno it:). Pa ni treba, da je vedno nek izdelek končni produkt.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Evo, ena mala finomotorična aktivnost za matematike, ki jo trenutno delata mojadva modrookca: tavelika je mela problem odštevat pri večjih številih in sem ji dala palčke od lučk, fižolčke in lepilo in zdaj sestavljata desetice - 10 kapljic lepila na eno palčko in potem 10 fižolčkov gor. To lahko potem da svojim prijateljčkom ali učiteljici, ki bo razlagala matematiko. In mu razložiš, kako bo to pomagalo tistim, ki jim matematika ne gre itd... in bo hkrati vadil fino motoriko:). Tko, čist mimogrede;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

hehehe, samo v tretjem razredu bi te moj nekam poslal s temi fižolčki to je brez veze, ko mu matematika ni problem.....

Če bo želel boljšo oceno, se bo več trudil in delal več, to je osnovna matematika.

Iz enega likovnega takšna družinska žalost . Kaj šele bo.

Naša punca ima slabo razvit posluh, ampak bi tudi rada igrala inštrument. Za začetek hodi na pevski zbor in ima samo dve motivaciji - da ji še tretjič rečem, da zapoje isto pesem, ker jaz sem iskreno navdušena nad njenim petjem, čeprav ona hkrati ve, da ni rojeni virtuoz - pač tako je, je pa rojena za marsikaj drugega; in nastop z zborom. Rada nastopa, sicer zraven še pleše , ker za to pa je talent, ampak pod črto v tem petju predvsem vsi UŽIVAMO, tudi če je daleč od popolnosti.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Maš pa lahko za množenje;). Pa saj pravim: za pomoč drugim, vsaj moje otroke to ful motivira. A je treba, da je vse za njega? Lahko pa sinusoide dela iz fižolčkov, pa hiperbole, pa parabole;). To verjetno ni prelahko zanj;)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ronja

ne vem...meni je hecno ocenjevanje likovnega, telesnega ali glasbe...ker če tega nimaš, nimaš. pa se lahko ubiješ, pa ne boš imel....teorijo se naučiš, ko pa boš recimo poskušal zapeti, bo pa katastrofa......ali pa ko gledam ene v tretjem razredu, ne znajo niti tečti

No, no, druzinska tragika ravno ni. Malo sem predihala, prebrala, pa je tudi lazje. V resnici mene bolj moti razocaranost sina, kot pa slaba ocena, ker res s tem nima najmanjse veze. Ampak...ne morem ga pred vsem zasciti, sem doumela in ja, mu bo koristlo. Pa ce ti povem, tud jaz imam cel hladilnik obleplen z njegovimi izdelki, ceravno ni glih najbolj nadarjen. Samo nekdo pac narise tudi doma kaj, jaz imam pa gor vse cestitke pa must have izdelke. Ampak to ni to, ni on tko nadarjen, kot recimo 90% populacije otrok. Ne gre mu in pika. Ne znam razlozit drugace.

Pa verjamem, da je vsako malo stisnilo, ko je videla svojega otroka razocaranega, no dejte no nehat.

Ronja,ja s fizolcki me poslje nekam. Sem pa razmisljala da bi mogel iz slamic naredit hisico, to bi pa slo, ja, samo neko pametno lepilo moram naumit.
Kaj ima se rad? Hja, najprej je plavanje, potem pa dolgooo ne kaj, v prostem casu vzame skiro in se ubija po robnikih. Drugace pa...ja, rad pece z menoj piskote, s tem, da on bi samo vse po navodili zmesal, zmiksal, mami pa potem izreze piskote. Star wars, angry birds star wars, pa kake rolke, skiroji...to je njemu fajn. Pa recimo vesolje, o tem je nacitan. Finomotorika pa nima neke veze s tem...

Pa se tole bi dodala, glede glasbe. Vasi otroci radi pojejo, kljub temu, da ni posluha. Nas pa ne rise rad, ni to, da ga ne bi spodbujali. To je njemu muka. Ne znam razlozit drugace.

Potem pa nima druge kot da več vadi, da bo vsaj delno nadoknadil ostale manjke, če seveda želi višjo oceno.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

A lahko vpraša, kakšna je ta slaba oz. slabša ocena.....2?

a to ste zdaj v prvem razredu, da se spopadate s tem, da niso vsi v vsem enako dobri/nadarjeni itd.?

mateyka,
v naslovu teme piše, da gre za LU v 3. razredu

Vsaka od teh vecin se lahko z vajo razvije. Tudi posluh. Seved zacnemo z razlicno stopnjo danega, a z vajo si ga vsak lahko izboljsa. Tako kot fizicne zmogljivosti,...