Se katera spozna na ti dve pasmi? Katera bi bila bolj primerna za družino z dvema majhnima otrokoma?

Labradorce sicer poznam - imajo moji starši že drugega in so karakterno res odlični psi. Labradorec ima tudi nekaj drugih prednosti. AMPAK bratranc od mojga je nabavil rjavega koker španjela in jaz sem se prav zaljubila v tega kužka.  Nimam pa izkušenj s to pasmo - kakšni so ti psi karakterno? Koliko nege potrebuje njihova dlaka? (predvidevam, da dosti več kot pri labradorcih, ne? ) Morajo obvezno biti notri, ali so lahko tudi zunaj?

Španjel ni za zunaj
priporočam rajši labradorca

Dedi in babi imata kokeršpanjelko (z rodovnikom) pa bolj groznega psa oz. pasjega karakterja jaz ne poznam ... non-stop laja, skače, ko greš na sprehod bo stekel za vsem kar se premika ... pa so z njim hodili v pasjo šolo in to.

mi smo imeli koker španjela... lušten za otroke, takšen malo bolj "neumen" kuža ... malo preveč laja in ni tako ubogljiv.
če bi zdaj izbirala, bi izbrala labradorca, se mi zdi da vzame manj časa za nego in da ima še boljše živce za otročke... pa še večji je in ni takšne panike, da bi ga lahko kdo "pohodil".

< Sporočilo je popravil k.tja -- 30.11.2009 13:56:58 >

Tako dilemo smo imeli pri nas doma, ko sem imela 10 let. Glih zato, ker je labradorec pes, ki je lahko zunaj in kar se nege tiče čist nezahteven, samo se odločili zanj. Pes je bil sicer zunaj do prve nevihte, potem pa ga je mami (glavna pobudnica pesjaka) sredi noči pripeljala notri, ampak pasmo imam izbrano za celo življenje. Zavedaj pa se, da ima pes 30 kg in da ni glih kužek, ki bi ga tolerirali povsod, kjer "spregledajo" manjše , kot je npr. kokeršpanjel.

Koker španjeli so taki prikupni psi,ki potrebujejo veliko pozornosti in niso primerni za zunanje bivanje. Radi imajo človeško družbo in nasploh obožujejo male otroke.
Drugače pa, vsak pes z dolgo dlako seveda zahteva neko določeno mejo skrbi in koker-španjela je priporočljivo krtačiti vsak dan,ker drugače se mu dlaka zavozla in je potem cel hudič.
Mi smo ga imeli in je res pravi družinski pes. Bival je z nami v hiši in je bil zelo čist pes. Seveda ko je pa sneg ali dež mu je bilo potrebno očistiti tačke,preden je prišel v hišo,ampak to itak ni noben problem,če imaš rad svojega psa.

Labradorci so karakterno tud fajn psi ampak veliko bolj radi se potepajo,kot koker-španjeli.
Jaz če bi izbirala bi izbrala koker-španjela.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz bi vsekakor izbrala labradorca, saj so koker španjeli cute ko so male kepice ampak punce so ti že goraj navedle razloge zakaj ni ravno milina.Polek naštetega imajo velikokrat tudi težave z ušesi.
Labradorec je sicer večji ampak ni tipičen lovski pes kot je k.španjel.

_____________________________

Vse dobro,
* a b i *

Uf - nisem pričakovala toliko odgovorov v tako kratkem času.  Saj vem, labradorec je zakon - ampak tiste mile črne učke so me čist zmešale, pol sem pa še tole slikco vidla: 


Love at first sight.

Ampak sej vem - edini "prednosti" koker španjela sta ta, da mi je nekoliko lepši od labradorca, pa da ima takooooo meeehko dlakco za božat - sam kaj ko je ta dlaka hkrati tudi njegova slabost, ker zahteva precej nege.  Mi je moj fotr pravil, da je imel črnp koker španjelko (nagrajeno) kot lovskega psa, ko je bil še mlad, in da so vsakič, ko so prišli z lova po celo uro ali več obirali z nje vse živo, kar se ji je zapletlo v dlako in da mu jo je potem oče zarad tega prodal, ker je rekel, da je to nevzdržno.

Pa itak se mojmu bolj dopade labradorc - tako da bomo verjetno na koncu pri tem pristali.

Ti dve pasmi sta zelo različni in po svoje tudi ne-primerljivi. Zavedat se moraš, da je labradorec tehnično sicer lahko zunaj, tudi koker španjel, ampak labradorec je pes, ki je zelo navezan na svojo družino in jo potrebuje in za moje pojme ni za zunaj iz tega vidika, zato ker trpi psihično. Druga stvar je recimo, labradorec pušča ogromne količine dlake, čeprav je kratka, je zelo zoprna in se vseppovsod zapiči. Koker španjela na drugi strani je sicer treba česat, ampak če je njegova dlaka pravilno negovana, to je trimana, ne strižena, potem izpada občutno manj kot pri labradorcu. Labradorec je definitivno bolj "miren" od kokra, pa vendar oba rabita ogromno količino gibanja, najmanj 1 uro poštenega teka ali ob kolesu dnevno (sicer ko je majhen manj, govorim za odraslega), drugače bo njuna odvečna energija prerasla v uničevanje - to je grozenje vsega mogočega. V premislek ali vam bo časovno zneslo z dvema majhnima otrokoma? Oboji so precej nagnjeni k debelosti. Glede učljivosti jaz ne vidim razlike, pač iz izkušenj pasjih šol, razen tega, da mnogi pozabijo pri kokru, da je treba z njim v šolo, se pravi pasja šola, najmanj dvakrat tedensko po 1 uro, spet pomislite z vidika časa z dvema majhnima otrokoma. Potem je tukaj z vidika stroškov, z labradorcem so občutno višji, tako pri sami hrani, kot pri drugih stvareh, ambule, tabletke za gliste, kakršnikoli posegi so vedno na težo. Tako za osnovno.

Najboljše pa je, da se pogovite konkretno z vzreditelji, ne posameznimi lastniki. Vsak lastnik ima namreč samo svojo izkušnjo, ki ponavadi ni objektivna, vzreditelji pa imajo bolj objektiven pogled, ker imajo ponavadi izkušnje s psi z različnimi karakterji. To, da je nekdo imel doma neubogljivega, tečnega in agresivnega kokra ne pomeni da so vsi takšni, kot tudi ne pomeni, če ima nekdo super pridnega, tolerantnega in prijaznega labradorca, da bo tudi vaš tak. Izbirajte po karakterju psa, ne po vizualijah, te naj bodo šele na drugem mestu. Pa veliko sreče pri odločitvi.

mi imamo labradorko in sedaj dojenčka in se super obnese.je gospodična notri, ker je naša mala razvajenka.karakter čisto družinski.dlaka:česanje in pa sesanje stanovanja vsak 2.dan.ampak je ne zamenjamo...

Saj sem našla ene vzreditelje, ki imajo obe ti dva pasmi - ti mi bodo verjetno znali najboljše svetovati.

Glede otrok - verjetno bomo itak še kako leto počakali s psom zaradi njiju, drugače je pa tako, da oba z možem delava doma, kar je glede psa precejšnja prednost, da ne bo rabo bit cele dneve sam.

Super, od kod pa ste drugače? Če imate čas, je januarja v Lj razstava, tam lahko ful vzrediteljev srečaš, pa se z njimi malo pogovoriš kako in kaj. :)

nisem vsega brala, imeli smo koker španjela, pa včas ni bil glih prijazen do otrok, je to pes za starejše, za otroke je boljši labradorec.

_____________________________

Nasmeh in prijazna beseda sta nevidno orožje dobrega,
ki razoroži še tako nedostopno osebo. Lepota je v drobnih
stvareh in majhnih pozornostih. In ko boš drugim polepšala
dan, bo tudi tvoj dan postal povsem nekaj drugega,

Ja smo kar daleč od Ljubljane - iz okolice Rogaške Slatine. Bomo pa vsekakor zbrali čimveč mnenj in izkušenj in se ne bomo zaleteli z nakupom, ker pes dolgo živi in se ne bi radi "zafrknli". Zdaj smo imeli (oz. tast in tašča sta imela) bernca in je bil živa katastrofa - ker se niso dovolj ukvarjali z njim, ko je bil mali (oziroma so se - ampak samo cartali in igrali - nobene vzgoje), ni ama pikice nič ubogal, če se je on odločil, da ne bo šel v pesjak so ga lovili po celi vasi, na koncu je pa itak bil cel dan fraj, ker ga niso ujeli.  Pa ker ni bil rodovniški je bil od mladiča dalje celo življenje kar naprej bolan - tako da toliko kot je ta pes stal, bi že težko kateri. Midva bova vsekakor kupila rodovniškega.

Drugače jaz osebno poznam od labradorcev Soulpatcher's psarno (v MB), od Kokrov pa Ankaranska (iz Ankaran-a), ti dve bi tudi upala priporočat, drugih pa ne poznam osebno. 

Smo imeli labradorko in to je najboljši pes na svetu 
So pa kokeršpanjeli manjši, če pelješ labradorca na sprehod ti lahko izpahne ramo če zagleda mačko, kokeršpanjel je pa v tem smislu bolj obvladljiv, ker ni tako čokat, močen in velk.

Jaz sem gledala spletno stran od psarne Boltvinski iz LJ.

Ah - saj tako hudo pa tudi ni.  Mi smo ga (tega pri mojih starših doma) drugače najrajši zlaufali tako, da smo mu enih 100x vrgli žogco, da jo je prinesel nazaj.  Pa ni zlepa obupal - se prej ti naveličaš metat ko pa on nostit nazaj. No - zdaj je pa že star in se mu ne da več.

No, nočem bit nesramna, ampak pri berniju so očitno hudo zatajili pri vzgoji, ker kaj takega jaz prvič slišim, pa imam bernija že 8 let.

Pa še to: vsak ima svoje mnenje o določeni pasmi, tako kot imaš ti o berncih, tako ima nekdo drug o labradorcih. Zato si vzemi čas, pojdi k eni ali več psarn in preživi čim več časa z njihovimi psi. Šele potem boš videla, kdo ti bolj odgovarja.


< Sporočilo je popravil skuštrana suzi -- 30.11.2009 18:38:39 >

Lej saj nimam slabega mnenja na splošno o berncih - si me narobe razumela  - to so sicer prijazni in lepi psi - samo ta je bil katastrofa in sem tudi napisala, da ni imel nobene vzgoje. Ampak neubogljivost še ni bila tisto najhujše pri njem - najhujše je bilo to, da je bil kar naprej bolan - alergije - se je sčohal in zgrizel do krvi Potem je dobil zdravila, se je počasi popravil, bil nekaj časa v redu, pa na strogi dieti, ne vem kake drage brikete je moral jest, potem je pa recimo slučajno bil prost, pa pri sosedu kako kost našel, pa spet vse jovo na novo.  Ni pa bil rodovniški in pri taki pasmi, ki je že tako precej podvržena boleznim (kar je pa dokazano - tudi vetrinarji so nam to potrdili) je pa to kar precej pomembno. Tudi za labradorce piše, da imajo radi probleme s kolki, pa tumorje itd. zato ne bomo naredili napake in kupili nerodovniškega.

< Sporočilo je popravil zmajaz -- 30.11.2009 19:19:27 >

No saj tudi če kupiš rodovniškega, še ne pomeni, da pes ne bo imel težav. Poznam 3 familije, ki imajo rodovniškega bernca pa za vse ful lepo skrbijo, samo zdravstvene težave imajo pa pri vseh treh psih kar naprej.

Ja saj vem, da je zdravje teh psov že na splošno problematično - ko sta ga tasšča in tast kupila, mi je kolegica, ki je veterinarka, rekla, da to je "sfušana" pasma - kar se nagnjenosti k bolezni tiče. Samo takrat je bilo že prepozno, ker so ga že nabavili, prej pa niso vedeli za to. Saj potem smo itak ugotovili, ko smo se malo pogovarjali še z drugimi, ki imajo bernce, da je redko kateri brez zdravstvenih težav. Zato nam pa na kraj pameti ne pride več imeti še enga bernca - tast je ogromno denarja zapravil za zdravila in vse skupaj, pa je vseeno pes večji del časa zgledal kot najbolj zanemarjen pes, za katerega se nihče ne briga - brez leska dlake, oskubljen, sčohan, zgrižen. Skratka več je bil bolan kot zdrav.

< Sporočilo je popravil zmajaz -- 30.11.2009 20:06:33 >

zmajaz, no mogoče ti ne izpahne rame, ampak je pa res močan pes to. Vsaj naša je bila. Takrat ko sem jo jaz vozila na sprehod, je blo fulkrat tako da je zalaufala za kakšno mačko ali poštarjem, mene je pa kar vrglo...Hočem samo rečt, da recimo 12-letnik težko obvlada takega psa, po mojem (če naj bi recimo otrok vozil psa na sprehod).
No, sicer pa je to super pes..zvest, priden, družinski, za čohat doma pred kaminom , pa obožuje vodo in plavanje. Naša ko je zagledala morje, se ji je kar utrgalo... Oh kako je bla zlata! (je pa žal že v pasjih nebesih)