Naš 5 letnik že nekaj mesecev laže in si izmišljuje stvari.
Par primerov:
Od babice je dobil za rojstni dan plavalni tečaj in včeraj bi moral iti prvič in ko smo rekli, da gremo na bazen je začel da ga boli trebušček in glava in vrat in v jok. In seveda nismo šli, ampak v roku pol ure ni bilo ne duha ne sluha o slabem počutju.
Imamo majhno težavo s kaknjem, ker gre ponavadi na 3-5 dni in včasih reče, da je kakal v vrtcu, pa potem vprašam vzogjiteljico in pravi da ni.
Ko si nekaj zamisli, da on bi, si kar izmisli stvari, da bi doesegel svoj cilj. Včasih si kar sproti izmišljuje, če ga kregam al pa kaj.
Zadnjič je šel lubi iz sobe in je rekel da mu ati dovolil, da igra igrce na telefonu (to mu dovolimo rekdo) in ga je slišal in prišel nazaj in mu rekel, da to ni rekel, pa je rekel mali, da se je zmotil. In tako ponavadi, ko ga dobimo na laži, reče ah sem se zmotil.
In sem se že parkrat vsedla z njim, da se pogovoriva o tem, da ni lepo lagat, da mu potem ne moreva verjeti stvari. Ampak zgleda da nič ne pomaga.
Res ne vem kaj bi

Mogoče ga je res bolel trebuh ali pa tudi ne. Vprašaj si, če si res želi hodit na plavalni tečaj. Naša tavečja ima ponavadi probleme s trebuhom kadar nekaj ne želi in mi noče naravnost povedat.

Najaa sej ve, da ima izbiro, pri takšnih stvareh jo ima vedno. Ampak sej ne gre za plavanje, to je bilo pač včeraj, bolj za tiste male laži, ki se vseskozi pojavljajo.

Tudi našo "trebušček" boli kadar jo je česa strah. Tako se v takem primeru navadno na hitro pogovoriva česa jo je strah in kako bomo to rešili. Strahu kot čustvo si pri tej starosti že ne znajo razlagati, zato potrebujejo spodbudo staršev.
Ima pa tudi naša bujno domišljijo in obvlada manipulacijo, ampak po vsej prebrani literaturi je to faza v otroštvu in za nadaljnje življenje celo dobrodošla. Jest vedno preverim vse dvomljive informacije, tudi če se mi zdi kaj nenavadnega v vrtcu, oziroma že če ji rečem, da bom preverila je navadno dovolj, da se razgovoril. Če pa me kdaj okrog prinese, pa potem taki laži sledi kazen. Naša si jo kar sama določi in včasih me kar mal preseneti, ker si določi višjo kazen, kot bi ji jo npr. jaz. Donišljijo pa potem usmerjamo v igro in tam se mala odlično izkaže :)




_____________________________

Če bi rad bil srečen, BODI!!

Jaz ko vem, da se zlaže, jo zatrem v kali. Sej niso to neke velike laži, ampak kot pravi bolj manipulacija in ko hoče nekaj za vsako ceno... Ko vem, da laže se pomenim z njo, da jaz pa vem da to ni res in da lagat ni lepo, ker resnica pride vedno na dan in bla bla. Mislim pa, da pri vsakem otroku pride do tega, da poskušajo kaj dobit tudi na ta način. Naša niti ne zna lagat, mislim takoj jo vidim da nekaj ne štima, ker učke begajo in pogleduje me na tak čuden način.

Tvoja reakcija ob laži mora bit hujša kot ob tem, zakar se je lagal. Če ga bo bolj strah kazni, bo lagal. Če ve, da boš bolj huda, če laže, kot če naredi lumparijo, pa ne, ker se ne splača.
Če pa gre za strah pred neznanim, pa najbolj pomaga pogovor - saj tudi nas stiska v želodcu, kadar imamo tremo;).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Naša je stara 4,5 let in se tudi občasno zlaže. Ampak če dovolj časa vrtam, ponavadi potem pove po pravici.
In ponavadi je razlog ta, da se nečesa boji, npr. da ji česa ne bomo dovolili, da ji bomo kaj vzeli, ali pa da kam ne bo smela, ...
Sej točno vedo, kaj lahko in česa ne, prav tako tudi točno vedo, da ne delajo prav, zato ponavadi sami povedo čez čas. Takim malim vest ne da miru.

Npr. naša je enkrat prinesla iz vrtca otroško uro Adidas. Jaz sem vrgla oči ven, kje jo je dobila in mi je v detajle razložila, da zato, ker so v vrtcu tako lepo šivali, so za nagrado dobili ure - punce rozaste in vijolične, fantje pa modre in zelene. Se mi je zdelo ZELO nenavadno, da bi jim kar tako delili take ure, in sem nameravala prihodnji dan v vrtcu preveriti. No, zjutraj, ko smo se pripravljale za v vrtec, pride naša k meni in mi reče, da mora nesti uro nazaj v vrtec, da jo vrne sošolki, da ne bo žalostna. Sem bila zelo vesela, da je sama prišla do tega, da to, kar je naredila ni bilo prav in da bo svojo napako popravila. Sem jo pohvalila, ker je povedala po resnici.

Pa enkrat sem ji dala nalogo, da mora pospraviti svojo sobo, potem bo pa lahko šla k sosedovi deklici se igrat. Pride po 5 minutah povedat, da je soba že pospravljena. Pa jo vprašam, če je res posprapvljena in mi odgovori JA. Pa jo vprašam, če grem lahko preverit, če je soba res pospravljena. Pa mi odgovori: Ma počakaj, grem še enkrat pospravit.

Sem se navadila, da je ne kaznjujem, kadar ugotovim, da se zlaže, ampak se z njo pogovorim o tem, ZAKAJ se je zlagala. Sedaj je že dojela, da resnica ne pomeni nujno kazni in da ima vsaka stvar (tudi laž) tudi svoje posledice (tako za njo, kot tudi za ostale).

< Sporočilo je popravil nyna84 -- 27.2.2013 11:47:41 >

_____________________________

Sem iz Posočja in nisem Gorenjka ;)
http://www.radio1.si/strani/Fun.aspx?ID=20254&LNK=7

to ni nič nenavadnega. naša je mela take že pri dveh letih (boli buši in ne more "insert whatever you want here")
hočem rečt, se dogaja dost pogosto..
mislim, da je najbolje vztrajat pri tem da to ni ok, in tupit tupit tupit, dokler ne dojame da doma tega ne bo in da ne boste kar pustili (kot nepomembno, ob strani) da to počne. včasih dat tud kako posledico za laganje, ne samo pogovor. samo premisli kdaj je to potrebno in kaj je najboljša reakcija s tvoje strani.

Če je le možno, ga takoj, ko reče, da ga kaj boli in se ti zdi, da laže... pelji k zdravniku. az sem mojega peljala, ko mi je za uho rekel, da ga boli, pa po obnašanju in nobenem jaukanju zraven, sem malo dvomla. Peljala sem ga k ped. in tam je ugotovil, da si tega ne more izmisliti, da se prej ali slej ugotovi ali je res in da dr. to vidijo. In naslednjič ga bom spet peljala, sem mu rekla... mislim, da mu je to bila mala šola, ker k dr. valjda ni hotel, tam mu ni bilo za čakat, (saj meni tudi ne ampak sem upala, da bo to enkrat in edinkrat)... doma pa tudi nobenih ugodnosti ni imel, ki bi jih drugače imel kot bolnik

moje mnenje pa je, da to "laganje", v primeru plavanja in kakanja ni ravno "laganje" v pravem pomenu besede, ampak gospodiča nekaj žuli... npr. ne želi plavat, ga je strah... pri kakanju pa tudi verjetno... ga je strah it', ker ga boli itd. itd.
tudi "laganje" o dovoljeni igrici... hhmm... logično... nekaj luštnega bi počel pa je našel rešitev za to... mislim, da je to popolnoma normalno za toliko starega otročka...
v teh letih že najdejo takšne in drugačne poti za dosego svojega cilja...
po mojem je prav, da se pogovoriš z njim in poveš, da sta z očijem žalostna, če se laže in sta potem slabe volje... da to se ne počne. in kako bi se on počutil, če bi si vidva izmišljevala reči... tko hudo pa to, po mojem mnenju, ni.
glede plavanja in kakanja in podobnih reči pa le preveri... mogoče ga je res strah... s kakanjem sem imela podobne izkušnje... ker ni šel več dni, ga je potem bolelo, ko je kakal in ni hotel iti ali je rekel, da je že kakal ipd.
tako, da ne prestrogo. in nič panike. tko se znajdejo... le pokazat jim je treba, po možnosti na pozitiven način, da to ni lepo...
lp

_____________________________

V tistem trenutku, ga je trbušček res "bolel", ko pa je stiska glede kopanja minila, ga pa tudi trebušček ni več bolel.

Težavo s kakanjem imaš ti (tebe skrbi) in je hotel samo mir pred teženjem, da spet ni kakal. Namesto da mu težiš s kakanjem naj vsak dan poje aktimil ali jogurt. Je naj korenček, jabolko,... V bistu si tista, ki lahko s prehrano poskrbiš odvajanje. Lahko tudi par požirkov Donata (sklupanega).

Mali dejansko razume, da mu je oči dovolil igrati na telefon. Morda noče ali ne more povezati to vzročno kot ti, kdaj sme in kdaj ne, za njega je dejstvo, da ste mu to že dvolili in tako je to tudi malo obrnil.

Tako da neko strašno laganje niti ni, verjamem pa da te skrbi, da se ne bi to razvilo v kaj bol konkretnega. Vedi pa, da otroci imajo domišljijo in si stvari predstavljajo drugače, kot jih mi razumemo.

Uf kako domišljijo ima naš...ko je še hodil v vrtec je 2x natvezil take zgodbe, da nisem vedela ali naj se jočem ali smejim. Vse so izvirale iz mimogrede slišanih pogovorov odraslih...ravno prejšnji mesec pa je sošolcem razlagal, da imamo doma 150 konjev, t.j. 112 več, kot jih imamo v resnici