ste kdaj ob stalnem neuspehu zanositve pomislile, da bi zanosile z drugim? ful me utruja...

Po prebranem predvidevam, da je "krivec" za težjo zanositev partner. V bistvu sama nisem bila nikoli na tem. Sem pa stala ob strani kolikor se je pač dalo kar nekaj kolegicam, ki so imele podobne težave. Vem , da je zadeva zelo težka. Težka fizično, psihično in še kako drugače. Verjamem, da človek obupa in da vse mogoče razmišlja. Jaz bi se na tvojem mestu vprašala ali si otroka res tako zelo želiš, da ti ni važno s kom bi ga imela ali si želiš imeti otroka s svojim partnerjem in nikomer drugim.
Pri nama se je želja po otrokih zbudila zato, ker sva si želela, da otroka " narediva" midva. Ne jaz in sosedov Pepi. Midva. Da bi bil otrok del mene in njega. Kot nek skupen rezultat najine ljubezni. Če ga ne bi mogla ne tako ne drugače, bi ga raje posvojila. Vendar to sem jaz oz. midva.

Zagotovo vsi ne razmišljajo tako. Važno je to, kako na to gledaš ti. Kako na to gleda tvoj. Ali se bi tega v končni fazi lotila na skrivaj ali bi z zadevo seznanila partnerja...Na svetu se vsemogoče dogaja, res...


In še to...Tvoj zapis je napisan tako zanimivo uniseksično da bi bilo čisto enostavno pomisliti, da sploh nisi ženska, temveč moški, ki je tako utrujen od vsega tega in na skrivaj upa, da mu bo kakšen drug moški priskočil na pomoč. Kdo ve...
Vem le to, da so ponavadi pri teh zadevah resnično tako utrujeni tudi moški. Pa ne mislim, da so utrujeni zaradi količine ur, ki jih preživijo s partnerico pri "proizvodnji", temveč so te zadeve obremenjujoče tudi za moške, pa čeprav mogoče na prve oči tega ni videti. Še bolj takrat, ko je " krivda" na njihovih plečih.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...