Enostavno rabim kakšen bolj objektiven nasvet...upam, da mi bo katera lahko pomagala.

Med nama je konec...po sedmih letih zveze, od tega dveh letih zakona. Enostavno je nekoliko škripalo že zadnje par mesec, tak nekako 6 jaz ocenjujem, mogoče še kakšnega več. Enostavno nisem opazila znakov, povedal pa nikoli ni nič. Pravzaprav ste me na prve znake opozorile ve, ko sem pisala tukaj, da si je naenkrat premislil glede otroka. Večkrat sva se skušala pogovorit, dorekla določene stvari, pa se jih ne prav držala...ampak vse je bilo bolj v okviru klasičnih družinskih problemov. Kdo je za kaj zadolžen, kaj naju na drugem moti, itn. Večinoma se je šlo za banalne stvari, ne vem kdo pomije posodo, itn. Zdelo se mi je pač normalno, da pač o takih stvareh prediskutiraš in greš naprej. Niti sanjalo se mi ni, kakšen vrh ledene gore je vse to bil. Vse do te nedelje. V soboto sva bila oba odsotna, jaz službeno, on na službenem pikniku, praktično se nisva videla, no rekla sva si lahko noč, jaz sem že spala, ko je on prišel. V nedeljo zjutraj pa šok...ko se zbudim, pride v spalnico, da se morava pogovorit. Ok, pove mi, da me ne ljubi, da ni več srečen, da ne več tak naprej, da želi da grema narazen. Poskušava se pogovorit, kakšne 3 ure je trajalo, brez nekega uspeha, deluje zmeden in to je to. Ko se nekoliko umaknem, se skušam sprijaznit...pride da vseeno želi poskusit. Pomenima se, dava karte na mizo, si poveva stvari, ki bi si jih že davno morala. Potem zaspiva. V ponedeljek zjutraj pa spet, da ni siguren, da ne ve kaj bi rad, da se ne more odločit kaj bi rad ali bi sploh poskusil ali ne. Traja do včeraj popoldne ko se še enkrat pogovoriva, kjer mi zatrdi, da se je odločil da bo poskusil, da bo dal 100% od sebe, da to hoče. Preživiva čudovit večer, še naprej se pogovarjava, greva skupaj v kino, zvečer skupaj objeta zaspima, začutim vso njegovo toplino in ljubezen ki jo oddaja, resnično začutim, ne z besedami, z dejanji. Danes pa že zjutraj spet nekoliko bolj distanciran, ker so se službe prekrivale se vidima šele prej zvečer, ko pridem iz izpita. Da se morava pogovorit, da noče poskusit, da se je odločil in to je to. Pogovor popolnoma neuspešen. Na njegov predlog pokličeva še mojega očeta, ki se poskuša pogovorit z nama. Njegova odločitev stoji nespremenjeno.

Jasno mi je, da ne morem spremenit njegove odločitve, prav zabil si jo je v glavo in se prepričal, da on ne more poskusit, da mi ne more dat ljubezni. Zgovarja se na to, da jaz ob njem ne bom srečna, da mi on ne more dat topline, ljubezni. Sprašujem se zakaj tako misli, sprašujem njega, pa ne dobim odgovora. Ne vem zakaj jo je lahko dal en večer prej? Zakaj sem jo čutila in zakaj je noče dajat. Druge nima, to je miljon procentno. Res je, da ima osebnostno krizo, da je nezadovoljen s službo, da je to vsekakor vplivalo na celoten odnos, ampak zakaj si ne pusti pomagat, zakaj me na vsak način odriva? Ne vem kaj naj naredim, naj pozabim in grem naprej? Naj počakam mesec ali dva? Enostavno ga preveč ljubim in ne morem kar vrečt v smeti teh zadnjih 7 let, ne razumem kako jih lahko on? Enostavno obupa, preden sva sploh poskusila in kaj naredila za to zvezo?

Vem, da sem trenutno zmedena, da temu primerno tudi pišem. Ampak če ima katera kakšen nasvet bo dobrodošel.

Jaz ne bi bila tako prepričana. Vsaj po njegovem obnašanju sodeč ne. Ta zmedenost, pa bi, pa ne bi, zvečer bi, zjutraj spet ne, ...  ne vem. Služba oz. delo vsekakor nista vzrok, mislim, ni logike.

Nasveta pa žal nimam. Mogoče mu daj čas, da prebrodi to krizo, karkoli pač že je.

_____________________________

Niso časi slabi, temveč človek.
John BEAUMONT

Po mojem bi ga mogla 14 dni pustit čist pri miru, se odselit h svojim staršem, če ne živita pri njih, ali h kaki kolegici, da ga ne bi vidla in ne slišala. Ne bi se mu javljala na telefon. Povej mu, da ima 14 dni časa, da razmisli in da ni sprejemljiv odgovor danes ja, jutri ne. Neki vmes ne gre. Mogoče bi mu malo samote vzbudilo občutek, da brez tebe ne more. Če pa bi še pol omahoval, ti je pa lahk jasno, da mu ni. Prebrodiš krizo in greš naprej. Nima smisla vztrajati s človekom, ki ti ne vrača čustev, je odsoten in brez energije.

 kakšen nasvet... zakaj bi morala ona njega pustit na miru in upat da si bo premislil? naj gre on stran pa naj se ne vrača če ji ni do nje  on si premišljuje, bi pa ne bi, jaz pa da ga prosim in čakam da si bo premislu? pa ne verjamem da je tu sam šiht problem.

Oprosti tudi jaz imam občutek pri tej zgodbi da je vmes ena tretja oseba.
Super mu je, ko sta skupaj, čim pa nista mu pa med tem časom nekdo zmeša svoje sklepe.

Tudi jaz tako mislim pa še sobota pa službeni piknik....
Daj mu čas, naj gre in premisli - vendar ne čakaj predolgo ker zna zadevo izkoristit :(  

< Sporočilo je popravil abi -- 21.5.2009 7:59:50 >

_____________________________

Vse dobro,
* a b i *

Mislim, da si že sama dovolj nazorno opisala, kako je zadnje čase funkcioniral vajin zakon. Očitno sta v zadnjem času živela drug mimo drugega, kar je vplivalo na odločitev tvojega moža. To, da ti ne zna dati pravega odgovora in ostale odgovore na tvoje ZAKAJ, je nekje jasno, saj je resnično zmeden in v določenih trenutkih ne ve, kaj bi rad. Njabrž mu prav tako ni lahko, pa vendar se pri njemu dogajajo večje stvari v glavi in srcu, kot si sam misli in ti želiš.

TUdi jaz mislim, da ima drugo, če ne ljubico, pa vsaj veliko simpatijo, do katere goji neka čustva, s katerimi si pa najbrž še tudi ni čisto na jasnem. Se pa mi to lahko zdi možen vzrok, da je sploh naredil odločilen korak, ki ga je najbrž v sebi nosil že nekaj časa. Imam celo občutek, da je ta simpatija nekako povezana z njegovo službo, ker vsako jutro, ko se odpravlja v službo, je odločen, da ne bo več poizkusil, ko pa pride domov, pa je zopt manj odločen.

Ne vem, no...vse skupaj so zgolj naša ugibanja, saj je še težje odkriti "resnico" nam, nekim tretjim "poslušalcem", če je že tebi marsikaj nejasno.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

s tem se poplonoma strinjam......daj mu nekaj časa,da razčisti sam pri sebi

Tule tudi jaz vidim neko logično povezavo.


Ne vem, da se človek, če nima nekega ozadja, težko kar odloči za odhod. tako da...

Jooooj, žal mi je da greš čez to... Mogoče je res zmeden, mogoče se je "zaljubil" v kako drugo žensko, ampak te ni prevaral. Vendar ti tega noče povedat, ker te noče prizadet.

Zato, ker te ima rad in ker mu je zelo žal, da je do tega prišlo. Ampak to ni ljubezen, to je navezanost, to je to, ko veš, kaj izgubljaš, pa si ne moreš pomagat. Rad bi bil s  tabo, pa ne more.

In kot so že druge napisale, je res možno, da obstaja kakšna druga, ki ga odvrne od teh odločitev, ki jih sklene, ko je s tabo.

Po moje je res najbolje, da mu pustiš oditi. Ne ga v nič prepričevat, naj gre in vidi, kako mu bo brez tebe.

Morda bi ti ena punca (ne spomnim se, pod katerim nickom je pisala tisto temo), ki je pred časom imela zelo podobno izkušnjo kot ti, znala kaj pomagat. Tudi ona je bila čisto sesuta, prišlo je iznenada, nepričakovano, samo njen mož je res imel drugo. Vem pa, da sta zdaj spet skupaj. Upam, da se ti bo oglasila.

Verjetno ga ti najbolj poznaš in veš globo v sebi v čem je težava, da je tako neodločen. oz. jaz bi temu rekla, da se obrača po vetru. jutro po službenem pikniku se odloči in ti pove, da te ne ljubi več. Nato se odloči, da bo spet poskusil...nato spet, da ne....

ne vem....nekako delim mnenje z Marogico. rada bi ti le povedala, da to, kar me tukaj pišemo so zgolj ugibasnja, ti pa verjetno sama po sebi najbolje veš kaj narediti oz. zakaj je stanje takšno kot je.

_____________________________

Assumption is mother of all fuc*k*ups.

Ja tudi jaz sem ob branju posta imela v mislih, da ima drugo...povezano s službo. Ni nujno, da je že kaj globjega, lahko je le "prijateljica", ki ga posluša, se z njim ujame, ji je ob njej fajn in mu vzbudi občutke, ki sta jih vidva že potlačila. Predvsem zaradi jutra po službenem pikniku mi je to prišlo na misel in pa seveda trenutki pred službo, ko ve da jo bo videl, ji je morda obljubil pogovor s tabo...kaj pa vem kaj no.

Tole bi pa ne bi namreč kaže na njegovo stisko, ko ne ve kaj bi sam s seboj, z vama z....

popolnoma isto, kot si napisala je bilo pri moji teti......popolnoma isto...vse je bilo ok...nekega dne je pa prišel domov in začel kot tvoj....potem sta se en tedn razumela kot sveža zaljubljenca in spet isto....ko berem tvojo zgodbo je ista kot njena.....
samo pri njej se je kasneje, ko ga je postavila pred dejstvo, da jo psihično uničuje s tem, ko se ne more odločit kako in kaj, izkazalo, da ima drugo...čeprav ni hotel priznati 3 mesece, tudi mami in bratu ne....se je izkazalo, da jo ima že čez leto dni.....

upam ,da boš zadevo rešila čimoljše zate...vsekakor se pa ne pusti psihično uničit...želim ti vse naj naj

se popolnoma strinjam

Žal Arwenko, je tudi meni šinila prva misel čez glavo, da ima drugo žensko in verjetno v službenem okolju, sodelavko.
Kako pa to, da si lahko tako ziher, da nima druge,...da je nebi mogel imet? Zakaj ne? To da slepiš sama sebe, nebo nikomur pomagalo. Še nikoli noben človek ni bil 100% zanesljiv,...tega ni.
Traja, dokler traja, a veš.
Kako je bilo pa pr vama zadnje čase v intimnosti, če ni skrivnost? Je tudi tam že dlje časa nekoliko drugače, kot je blo včasih?
Pa pogovori, vajino družabno življenje, skupno preživljanje časa? Je dost drugače, kot je blo včasih?

No, jst ti želim da se izteče tako, kot si sama najbolj želiš; pa najsi bo to, da prideta na skupno vejo...ali kakorkoli drugače!



_____________________________

Pa smo dočakali najino največjo srečo...sinka Aneja

Tudi jaz sem pomislila, da ima drugo, sploh ker se tako premišlja, enkrat bi poskusil, drugič spet ne...

Mogoče bi bilo pa res dobro, da gresta malo narazen, pa bosta videla, kako stvari stojijo. Brez veze silit vanj, če se še sam ne more odločit.

Oprosti, ker bom tole napisal, vendar so to natančno besede, ki sem jih uporabil jaz pred 15 leti, ko sem hotel iz 2 letne veze zaradi druge ženske. Kot bi kopiral besede...
Pusti času čas. Če se je tako odločil, je v bistvu na koncu vseeno, iz kakšnega razloga...

_____________________________

Vsak dogodek je pozitiven iz določene perspektive.
Neli se je to poletje naučila plavat brez rokavčkov...
Rea pa se potopi pod vodo in vstane z nasmeškom...

jaz pa verjamem, da nima druge, tudi jaz sem bila tako zmedena, kadar sem končavala zvezo, pa ni bil (vedno) drugi vmes (včasih je pa tudi bil kak ). Lahko da ima res kako simpatijo, vendar ni nujno. Ljudje se odtujijo tudi brez tega, sploh če so še kake druge krize zraven... Zakaj ti ne upa dat ljubezni? Zato, ker ne ve, kako. Zakaj te odriva? Ker se boji, da bo prizadet, če te bo ljubil ali pa zato, ker ne sme ljubit dveh (to je ful nepraktično v naši kulturi ).

Očitno mu ni vseeno zate in očitno te ima še rad, glede na to, da si je parkrat premislil, da bi vseeno rad poizkusil. To bo še nekaj časa trajalo,d a se zares odloči - pač mora premleti v glavi. Ti si mu povedala, da ti želiš poizkusit? Da bi se rada potrudila za vajino zvezo? Če si, je tvoje delo zaenkrat končano, zdaj mu daj samo čas in prostor, da vidi, kako je brez tebe.

Če ga res tako ljubiš, mu daj mesec, dva, da pride k sebi. Medtem se boš tudi ti umirila in ugotovila, ali si ti res želiš biti z njim ali ne...


To se mi zdi ok. Ko nisi več s tem človekom, vidiš, ali si res želiš bit z njim ali ne. Vsaj pri meni je bilo tako - jaz se nisem nikoli vračala, pri fantih je bilo pa malo drugače, očitno so oni drugačni, ali pa sem mela pač jaz take fante... Tudi meni je lubi dal na začetku enkrat 3 dni, da se odločim, kaj bi sploh rada - no, pa sem kmalu ugotovila . Sem pa zelo cenila to, da mi je dal čas za premislek, ker sem ga rabila.
Bivši fant pa ni bil tako nesrečen, ko sem rekla, da mam dosti, en teden se je mel čisto fino, ful časa in svobode , meni je bilo pa tisti teden hudo, ker ni niti poklical, niti nič, sem imela občutek, kot da mu je čisto vseeno zame - potem se je pa obrnilo: jaz sem ugotovila, da mi je v bistvu precej lepše brez njega, on pa, da brez mene ne more... - in je ostalo obrnjeno - hm, bi lahko skoraj rekla, da je še vedno ... Ni več tako drastično, seveda .

tak da - jaz bi se umaknila, vendar nekateri pravijo,d a je boljše, da se boriš...

tweed, a tak si bil? Ajajaj

Brez dvoma - on ima drugo.

Naredi, kar je zate najboljše. Če mene vprašaš, naj se spoka (pa čeprav le za en mesec), tako igranje s čustvi je nekaj najhujšega kar kdo komu lahko naredi.

_____________________________

Ustavi se in prišel boš!

Res mislim da nima druge, no vsaj da me ni prevaral. Vem, da sva se pred časomo tem pogovarjala in vem da tega nebi naredil. Za tisto varianto ki jo je ena napisala o kakšni prijateljici sodelavki, ta varianta se mi zdi bolj verjetna, ne morem pa je ne potrdit, ne zanikat.

Res je to, da sva zadnje čase živela bolj drug mimo drugega, znaki so bili že nekaj časa, pa jih nisem videla, zdaj po zadnjih 4-ih dnevih jih vidim, ampak tega ne morem spremenit. Dejstvo je, da jih je pa on videl, pa ni rekel ničesar, prizna sam da ni rekel, da je predolgo odlašal, da ni vedel kako. Kaj se tiče pa same intimnosti, seksualno in to, pa je bila v zadnjem času recimo temu lepa, ne idealna vendar lepa; govorim zato, ker sva imela ene 4 leta nazaj krizo in vem kako zgleda če daljši čas tukaj šepa. Res pa je bilo, da je bilo manj tiste spontane nežnosti, ne vem tistih spontanih dotikov, pogledov. Pogovori...to je bolj komplicirano, definitivno jih je bilo premalo, pri čemer je on zelo zaprt tip in je bila količina pogovor v primerjavi z obdobjem ko sva se spoznavala precej večja, ampak še vseeno premalo. Družabno življenje, tega pa skorajda ni bilo, zelo občasna druženja s kakšnimi skupnimi prijatelji, niti vsak posamično nisva preveč hodila ven, večinoma sva ostajala doma, krivda uravnoteženo obojestranska, enkrat ni bilo enemu nikamor za it, drugič pa drugemu.

Danes dopoldne sem imela en zelo dolg razgovor z v.d. taščo (partnerka od tasta) in po njem se počutim nekoliko bolje. Pač skušam razumet, da so se mu stvari nabirale, da je pač izbruhnilo in da se je zdaj zaprl vase ter ne spusti ničesar več ven in ničesar noter. Jaz mu drugega kot ponudit da bom poskušala vse, da stvar rešim, zdaj ko so karte na mizi in da verjamem, da se z voljo rešit da ter da ga še vedno ljubim ne morem. Vem pa da se splača poskusit, da šele ko narediš maksimalno in vseeno stvar ne pelje nikamor, takrat pač greš vsak svojo pot, ampak z mirno vestjo, ker veš da si se vsaj potrudil. Nekako mu bom poskusila dat čas, koliko ga bo pač potreboval. Upam, da se bo izšlo, če pa ne, pa že ni bilo namenjeno.

Tudi jaz mislim, da je vmes tretja oseba.

Čas celi vse rane, vendar mislim, da v tem primeru ne bo šlo tako...


_____________________________

Rea * 02.08.2008
Nia * 19.08.2011

Zgodba me zelo spominja na mojo...sicer je pri nama bilo ravno kontra. In to po 11ih letih zveze. Jap...na žalost je res velika verjetnost, da ima on drugo. Moj nasvet je...naredi ti temu konec, ker drugače te zna motat še kar nekaj časa. Konec bo pa prišel v vsakem primeru...slej kot prej.

Tudi jaz se strinjam s predhodnicami, da je vmes tretja oseba.
Jaz bi se na tvojem mestu umaknila, da bi mogoče videl, da me pa vseeno pogreša in, da mu zakon vseeno še nekaj pomeni.
Tako kot je že ena pred mano napisala, telefon na off, pa nekam se umaknit.
Brezveze pa, da se nanj vrši pritisk s tvoje strani in strani sorodnikov.