Včeraj smo imeli roditeljski sestanek (skupina 3-4 leta), kjer smo predelali tudi letni plan ... no in en od predlogov vzgojiteljic je bil, da bi otroke peljale na izlet okoli Gradiškega jezera (1 ura počasne hoje) ... no in je koj par mamic skočilo v zrak, da če ni to malo preveč za tako majhne otročke in vzgojiteljici sta se strinjali, da najbrš bodo šli samo do polovice, potem pa jih pobere avtobus ... no skratka, meni se je to zdelo jako čudno, ker naša še ni stara 3 leta pa gremo večkrat okoli tega jezera (peš ali s poganjalčkom), pa tudi sicer ji kaka turica tam 2-3km ne dela problemov. Zdaj pa ne vem, al ima naša res tako ekstra voljo do hoje, al je samo v skupino "lenuščkov" padla? Kako je pri vas s hojo?

Jaojao...
Če bi se jaz odločila, da jih peljem okoli, bi v primeru, da so v skupini otroci, ki tega ne bi zmogli (tako kot ti praviš-v primeru lenuščkov) imela pripravljene igre za vmesne postanke oz. bi iskali skriti zaklad. Takrat otroci "pozabijo" koliko so utrujeni, saj so motivirani za iskanje. Verjamem, da bi tako lahko s toliko starimi prehodili še kaj več.
Takega komentarja so sposobni starši, ki svojega otroka prevažajo še v vozičku oz. samo z avtom od točke A do točke B.
Se mi smilijo vzgojiteljice:(

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Okrog tega jezera tudi moj 2 letnik pride brez težav. No, včasih se moramo malo loviti, igrati skrivalnice ipd. da je bolj zanimivo. Ampak ves čas hodi sam in nima težav. Mislim, da so 3 in 4 letniki tako razdaljo sposobni prehoditi, vprašanje pa je, če so bili kdaj primorani hoditi več kot kak kilometer. Ker dostikrat vidim starše, ki v vozičkih prevažajo že zelo velike otroke. Npr od vhoda Arboretuma VP pa do igral, ker je to predaleč za otroka. Prav čudno, če mene vprašaš, ker ta isti vozičkar je potem sposoben 2 uri skakati po igralih in ni nič utrujen 

Naš je 3km že zdavnaj zmogel prehoditi. Po moje je čisto odvisno, kako so otroci navajeni - veliko staršev dlje kot do otroškega igrišča z otroki ne grejo ali pa 3-letnike napokajo v marelo (ker se jim revčki smilijo  ) in se jim niti ne sanja, koliko dejansko ti mali palčki zmorejo prehoditi, če jim le daš možnost - pač, eni več, drugi pa malo manj, definitivno pa so tudi slednji sposobni kaj več kot do otroškega igrišča in nazaj domov. 

uf, otroci so zelo različni.
Pri nas je taprva, sedaj že 6 letnica od enega leta ko je shodla nadvse rada hodila...voziček smo pospravili. Nikoli jamrala, samo da se hodi in še sedaj.
Tamala, sedaj 3 letnica pa ima take probleme, pšravi, da jo nogice bolijo( ji verjamem)...tako da večji del povsod vlačimo voziček zraven. tako da, ona definitivno ne bi zmogla, če pa že bi, pa z mukami. Zgleda imajo nekateri probleme z nogami v času rasti in to zelo boli. naši zaenkrat še nimajo planiranih nekih daljših relacij, če pa bo, pa bomo vidli, kako in kaj

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

spet odvisno ali je lenušček ali ima res probleme in ne more

_____________________________

Kdor zmore sanjati, najde vizijo. Kdor najde vizijo, poišče pot. Kdor najde pot, doseže cilj.

Seveda, govorim o zdravem otroku, brez težav. Sicer pa se da tudi "lenuščka" spravit kaj dlje kot do igrišča, ampak če otrok npr. 2-3 leta ne pride dlje kot do igrišča, potem pa verjamem, da ga je težko zmotivirat za kaj drugega.

Naš ima skoraj 3 leta in ne mara preveč hodit, smo pa spomladi šli na Jošta, gor smo hodili uro in pol, z vmesnimi postanki, kjer smo iskali storže in nabirali rožice, nazaj pa smo ga večinoma nesli, ker je bil utrujen in tudi zaspan, pa na nekaterih odsekih je bilo kar strmo. V glavnem, nas je takrat lepo presenetil, ker sicer je po 50 m vedno hotel, da se ga nese... Jaz mislim, da otroci zmorejo več, le mi jih preveč ujčkamo, če pa otroka vmes zamotiš z raznimi igriami, pa hitro pozabi, da je utrujen. Reakcija staršev na sestanku je pa Uboge vzgojiteljice.

Kakšne probleme pa naj bi imel? Po moje največji problem predstavljajo starši, ki ga nosijo do nezavesti in otroka nikamor drugam ne peljejo kot do prvega igrišča.

Podpis pod tole, starši so ponavadi največji krivci. Moj je pri 3 letih zmogel prehoditi kar enih 5 km, seveda zmerno težke poti. Je pa malo ekstremen otrok, pri 1,5 letih je pretekel krog in pol stadiona, tam ena 2 km. Še danes nihče v vrtcu ne dojame da je to res.

Seveda so zmožni. Mi smo se le 1x ukvarjali s tem vprašanjem, ko je bil star dve leti in pol in smo šli na izlet  kjer je bilo treba hoditi vsaj 2 uri. In presenečeno ugotovili, da starši zakompliciramo. Ker malemu je bilo grozno zanimivo, ni hodil temveč tekel... Smo prvotni plan hoje tedaj celo razširili.

Sedaj ko je ca 3,5 ima občasno, da ga noge bolijo. Pa ga nazaj vprašam, če ga prej ko je naredil 100 krogov teka po dvorišču, zelenici itd niso, pa me samo čukasto pogleda pa gre dalje... Pol pa tako že spet v tek. O bolečini ni več sledu. Pač probajo...če se pustiš...

ko je bil moj sin star 3-4 leta, je sam prišel na Ratitovec (1666m). pred mano! je pa cca. 1,5 ure hoje navzgor.

Eh, mi smo šli pri 4 letih okoli Blejskega jezera lepo peš, pa ni bilo večjih problemov, le motivirat jo je bilo treba. Tudi v vrtcu so hodili na pohode 2 km +, pa ni bilo nikoli nobenih problemov.Se kar strinjam s tistimi, ki pravijo, da napake delamo predvsem starši, ki svoje otročičke preveč ujčkamo.


_____________________________

..... Poljubi me nežno, ko drugi hitijo, povabi me v mesto, ko drugi že spijo.... Napravi to zmeraj, ne bodi kot drugi, ljubezen ni reka, ki teče po strugi.....
F. Lainšček

Par km komot, obe. (Ronja 4 leta, Lejla 2,5). Ronjina skupina je že lani (ko je bila ona stara 3 leta) šla vsaj 2x na teden na Grad in ni bilo problemov.

Je pa Ronja nekaj časa pridno hodila samo, če jo je kdo držal za roko - potem je prišla, kamor češ, brez tega pa je skoz zaostajala. Sva se morala prav brzdat, da je nisva držala, ker so vzg. rekle, da je to v vrtcu problem. Samo ko hodi cela družina, je pa nekak normalno, da se držimo za roke - saj se še midva, če se katera vmes ne vštuli . Sva malo pazila, pa je bilo boljše (moraš bit pa res ful pozoren, ker ona te čist mimogrede spet zagrabi za roko ).

< Sporočilo je popravil ronja -- 14.9.2011 10:08:01 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Naš skoraj 3 letnik je lenuh kar se tiče hoje. Pa motivacija gor ali dol, nekaj časa sicer pali, kaj velik pa ne. Lahko pa laufa do onemoglosti, tudi po 3 kroge na stadionu, laufa res nenormalno veliko in veliko raje, kot pa hodi. Pa poganjalec in bicikel sta tudi zakon, več minut in ur je lahko gor.  Tak da mi sploh ne hodimo na peš ture, če pa že, pa gre voziček z nami ali poganjalec. Tak da ni vedno vse v lenosti otroka. Enim se pač ne ljubi hodit, so pa lahko precej bolj aktivni od tistih, ki obožujejo hojo.

Jaz ga niti me mislim silit in ne hodimo na nobene peš ture. Gremo samo na krajše sprehode s psom ali pa do igrišča. Če pa bi v vrtcu delali kake daljše ture, pa tudi verjamem da bi šel in niti pomislila ne bi, da bi kaj komentirala. Kondicijo ima več kot dovolj, v družbi so pa itak vsi zmotivirani.

< Sporočilo je popravil Hope2 -- 14.9.2011 10:13:06 >

Koliko in kako hodijo v vrtcu je odvisno zlasti od vzgojiteljic, res pa je, da če se komu kaj zgodi, je to cela procedura in potem raje hodijo manj, ker so sicer lahko sitnosti. In potem bi starši rekli, saj smo vam rekli, da ne zmorejo, če bi vzgojiteljice trmoglavile po svoje..Osebno poznam samo nekaj primerov, pa še to privat vrtcev, ki so zunaj ogromno, hodijo na izlete itd..včasih so še starši zraven angažirani..Jaz sem se po pravici povedano že sprijaznila, da so naši večinoma samo na igrišču, redko kje na sprehodu okrog vrtca..tu in tam kakšna predstava. Rečem si, glavno, da so na varnem, toplem in siti. Vse ostalo nadoknadimo popoldan in ob vikendih. Moji mali že odkar so shodili, cele dneve lazijo po hribih in so nabiti s kondicijo. Ampak razumem, da ima kdo drugačen način življenja in je lahko res problem. Je pa to odvisno predvsem od staršev, mi smo pač zaljubljeni v hribe, malim pa ne preostane drugega:)

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/

Otroci so si med seboj različni,m prav tako smo različni starši.
Po tukajšnjih merilih sem slaba mama, ki ne motivira otroka, ga razvaja in še kaj - ker to vidite le na zunaj in le v kratkem obdobju. Ampak le jaz sama vem, kako mojega otroka voditi v neki smeri, da bo dolgoročno najbolje - da razložim.
Sina sem (tako kot sedaj hčerko) dolgo vozila v vozičku (je res, da sta imela tudi gibalno razvojne težave, ampak ne tako hude - če bi ju "silila" bi lahko tudi hodila) in nosila v nahrbtniku. Pri dobrih treh letih se je odločil, da bo hodil sam - ni bilo neke prelomne odločitve, ampak kar naenkrat sem ugotovila, da ga nenosimo in peljemo nikoli več. Pride kamorkoli, nikoli ne jamra in v vrtcu je med najboj pridnimi pohodniki - pa tudi prej ni nikoli kompliciral.
Hči tudi v vrtcu ne dela problemov - še nikoli mi niso rekle, da bi z njo imele kakšne težave. Ponavadi pa voziček vlačim s seboj zaradi lastne komoditete - da gor navesim vse litre vode in hrano, ki jo potrebujem za 4 osebe, pa obleke... - zakaj bi pri 30ih stopinjah vse to nosila v nahrbtniku, če se lahko pelje. Če pa se zraven (tudi od vhoda Arboretuma do igrišča) pelje še hči, je pa njena odločitev. In je ne vozim, ker bi se mi smilila ali ker bi mislila, da ne zmore, ampak zato, ker se želi vozit. Ko ima pa dan, lahko pride pa tudi okoli omenjenega jezera. Z vrtcem bi gotovo prišla, ker tam ima vedno svoj dan , pa je stara 2 leti in pol. In sem prepričana, da vozička kmalu ne bom več odprla in da bo sama hodila - pridno in daleč, tako kot njen bratec.

Glede omenjenega jezera. Pot okoli je dolga 4,2 km (če mislimo isto jezero). Gre malo dol in gor. Za izlet bi se mi zdelo kar primerno ampak na meji. Jaz bi bila vesela, če bi jih peljali na tako turo, ampak jaz okoli tega jezera tečem in srečujem vse od malih do starih in se mi zdi tak izlet samoumeven. Za starše, i imajo popolnoma drugačen slohg življenja, ki si še sami ne predstavljali (predvsem zakaj bi sploh morali) prehoditi 4,2 km, se jim pa za njihove škratke to zdi znanstvena fantastika. Če vzgojiteljico samo povprašajo, če se jim ne zdi veliko in kakšne imajo izkušnje, se mi sploh ne zdi pretirano. Če bi pa zagnali vik in krik, če so nore, da male peljejo na take ture - potem bi se mi pa zdeli malo...

Pa še eno podvprašanje za tisto, ki je napisala, da je mali pretekel krog in pol štadiona, tam ena 2 km. Sem samo narobe prebrala ali si te razdalje narobe razlagam? Ker krog in pol štadiona (vsaj običajnega) je 600 m.

Odvisno od motivacije, če je, potem naš novopečeni triletnik lahko hodi tri ure brez pauze in še teče ko nor vmes, če je ni, je 50m problem tak, da to vsi naokoli slišijo

Jap, pozabla pomemben podatek. Naš štadion ima 200m , 3krogi 600m .

moj 3 letnik sicer nad samo hojo ni preveč navdušen. ampak s krajšimi zanimivimi postanki (napri. gremo gledat konjičke, traktor, ...) pa pride kar daleč. če začne jamrat pač naredimo krajši postanek. zanimivo pa je da ko greva sama nikoli ne jamra ker ve da ga ne morem nosit, če gre pa še mož zdaven pa ga vedno bolijo noge



_____________________________

Mislim, da otroci lahko prehodijo toliko, kolikor jih uspeš motivirati.

V bližini imamo hrib - naš 3,5 letnik hodi 1 uro vzpona gor in uro nazaj dol

Zadnjič pa smo šli na Šmarno Goro čez Grmado po Mazzijevi poti in sem bila malo v dvomih, a smo za pot gor porabili 2 uri, za dol pa eno, s tem da je naš junak hodil sam


lp, katrin RR


_____________________________

Be the Peace and Harmony you desire...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ta je pa dobra, si mi nasmejala. Naš mali pa umira za Rožnikom, komaj čaka, da gremo gor, po gmajni oz. po tistih "stopnicah" kar leti gor, itak mora pri teh "stopnicah" tiste kole pri strani malo noter zabit, ker očitno še niso dovolj, pa storži, pa razni žužki itd. ...