Koliko ste dosledni pri svojih NE-jih? Vztrajate pri tem, če nekaj ne sme oz. ne dovolite? Ali vam to vedno uspeva ali popustite, da obvelja otrokova iz čistega mira, da ne nastane večji hudič?

Če že pride do NE, potem sem absolutno dosledna. Ampak jaz res ne rečem za veliko stvari NE.

Seveda prevečkrat popustim, ker nastane še večji  kot praviš, mogoče pa jaz prevečkrat rečem NE, če gre res predaleč s svojo razposajenostjo, divjanjem, trmo, togotnostjo in tako.

Tudi jaz imam kar probleme s tem, priznam...

_____________________________

I don't care what they say, I just wanna live my life

Včasih vztrajam in to tudi dosežem, včasih kljub vztrajanju nič ne dosežem,  včasih pa popustim-napaka, vem.

Zdaj si pa zadela v živo.Pri nas smo na mrtvi toči in se nikamor ne premaknemo. Nikakor ne morem potegnit črte do kje gre lahko in kje se trma mora nehat. Če hočem red, se zalotim, da skoz neki vpijem (tamala itak ne posluša), če pa sem prijazna, sem pa kmalu služkinja otroku. Ne najdemo neke zmerne poti. Če vztrajam na svojem jaz potem je nonstop dretje. Pa niti me ne bi tako motilo, če ne bi imeli dojenčka, ki ga z dretjem meče iz spanja. Skratka, pri nas je NE  bolj šepav, ker naša mala (oprostite izrazu) ne jebe nobenga.

ko rečem NE je NE in ne odstopam niti za mm

_____________________________

NE, ne grem več rodit....JASNO!?

Ko povedam NE,se odmakne stran.
Včasih če je naredil kaj da je bil v smrtni nevarnost no,ne dobesedno,sem tako zakričala,da se je blok stresel in je tudi včasih dobil po prstkih.
Tako da sedaj zadostuje večinoma lepo povedan ne in se odmakne.Zenkrat uboga
Star je pa 16 mesecev

Aja,popuščam pa ne nikoli

Pri nas pa se mi zdi, da je en sam ljubi NE. Greva z možem že sama sebi na jetra in se sprašujeva, če sva res tok zagamana starša al kaj. Ampak ta starejši je tak "norc", da bi nam verjetno že stanovanje v nulo razsul, zažgal, poplavil, uničil vso feršterkerijo, se vrgel skozi okno, skočil z balkona (10 nad), koga ubil, ker je imel obdobje metanja stvari dol, ... zunaj pa itak tako nori s kolesom, da me glava boli, do avtomobilov in ceste je zadnje čase izgubil ves strah , ... jedel ne bi nič drugega kot sladkarije, hodil nag in bos naokoli, skratka ni da ne bi bilo 1000000000000000000000000000000000000000000000x na dan NE.

Njegov karakter - ihtast in trmast za znoret ... kaj misliš, a kdaj popustim?

jaz pa  ne poznam heca. če rečem ne, pol tud velja ne.

razlika je samo v tem ko gre za kako grozno tečnarjenje in rečem ne, ali ji pa kaj prepovem. prvo sem še nekako voljna poslušat in to mala tud ve in do neke mere tud gre. ko mi je pa dovolj, pol pa tud mala skapira in neha, ker ve, da bo njeno grdo obnašanje imelo posledice. saj ne more delat kar želi, saj še sploh ne zna pravilno odločat, torej mora konec koncev obveljat moja.

Aja, pa da ne bo pomote, pri vseh zgoraj naštetih stvareh in še kakšni je NE Ne in tukaj ni debate, priznam pa da včasih popustim potem pri kakšni malenkosti (2 bonbona namesto enega, recimo), ker enostavno nimam več moči se preklat in ker so to v primerjavi z vsem naštetim tudi zame res malenkosti.

ko rečem "NE", je ne. Je pa res, da se moram velikokrat prisilit, da ne popustim, je zelo naporno, vendar vstrajam.
Me pa zelo moti, ko vidim kako starši že 100-tičrečejo otroku NE, on jih pa seveda ne upošteva. Enkrat sem rekla kolegici, zdaj pa že nehaj s temi neji, ali pa dvigni rit in naredi kar obljubljaš, da te bo otrok vzel resno.

_____________________________

Bog, daj mi pogum, da spremenim stvari, ki jih lahko, daj mi moč, da sprejmem stvari, ki jih ne morem spremeniti in modrost, da ločim to dvoje.

Ce samo recem NE nasemu dvoletniku me ponavadi samo pogleda in se "zlobno" nasmeje.
Sva se pa oba z navadla, da ko ene 3. receva ne samo se opozoriva, da bo sel gor v sobo in ce potem ne uboga ga tudi tja odneseva (zmeraj deluje)....vcasih tudi primem kaksno igraco in mu nakazem, da mu jo bom pospravila na njemu nedosegljivo mesto, ker jo je recimo metu naokoli in potem takoj ve kako se lahko naprej igra
Ravno vceraj smo se igrali na terasi v peskovniku. Nimam nic proti, da mu pri igranju, ko pretresa pesek iz ene posode v drugo vse leti mimo in potleh. Ampak ko je pa zacel zanalasct z lopatko metat pesek na okoli sem mu pa hitro povedala, da bomo sli noter. Sevda je potem raztresel se eno rundo . Potem sem ga prijela za roko in peljala noter. Potem mi je obljubil, da ne bo vec nagjal. Smo sli nazaj ven in se je res lepo igral.
Skratka to je trajalo cca 2minuti. Ce pa ga ne bi peljala noter pa bi se lahko se pol ure drla, da naj ne mece peska in ne bi nic dosegla.

ja, LEJLA, to tudi pri nas pomaga. pa zelo strogi mamin pogled.

sicer sva pa kot pokvarjeni plošči, skoz ponavljava ne to, ne ono in zraven razlagava zakaj ne. priznam, da mi včasih zmanjka besed ali pa se mi jezik zaplete. tamala pa v smeh.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Pri svojih ne-jih sem. Saj ko ene 100x ponoviš, ti pride v kri....In me kar kar fletno zastop' .

Drugim pa ne težim, da morajo za določene stvari govoriti ne, tako da tu nisem dosledna. Ampak dokler se midve razumeva, se v odnos (in neke vrsto vzgojo) drugih do otroka ne vtikam.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Hmm, tale tvoj post, pa kot da bi opisoval nas tri, samo s to razliko, da naš mali ni tako uničevalne narave. je pa imel obdobja metanja igrač po tleh, sploh po laminatu se fino sliši . Tudi danes dop. smo bli na kavi in je imel s sabo avionček, pa ga je tako fino zabrisal k sosednji mizi, da je kaj. Primer je pa tak: on bi v kavni skodelici pil kot oči kavico, samo da njemu naredijo kakav s peno. Ko dobi, jst ne bom pil, to je presladko... Hočeš ga pomirit, ne j... nič, se še bolj grdo obnaša, noge bi dajal na mizo... Samo ko je druga publika, se še bolj postavlja. Jst tudi mislim včasih, da sva grozna starša, sej se veliko ukvarjava z njim, samo jst mu pa tudi ne pustim, da mi hodi po glavi, znam fino zavpit, samo veš kaj sem ugotovila? Da obnašanje staršev full vpliva na obnašanje otrok, meni se zdi, da je ratal naš full ne morem rečt nasilen v pravem pomenu besede, samo se pa tako zapodi že vame, da ne vem kaj bi blo, če bi imel  več moči. Zlepa ne gre, zgrda tudi ne, kaj še ostane? Kakšno svetovanje mogoče?

Lp, Lucija

_____________________________

"Posadil bom drevo zlata"
(komentar našega 7 letnika, da mu ne bo treba služit denarja)

poskušava bit dosledna, ker če pokapira, da NE-ji pomenijo NO, JA MOGOČE PA VSEENO... bova v riti

na srečo smo še v tem obdobju, ko večkratni NE-ji večinoma  zaležejo in se še da preusmerit njegovo pozornost, vendar nekak sumim, da ne bomo več dolgo tako "srečni"

_____________________________

Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.

Jaz sem prebrala eno ful fino knjigo kjer je opisan ravno princip, ki ga uporabljata Lejla in Nalin. In sicer je to knjiga od Elizabeth Pentley: Z otrokom lahko sodelujete. Mi je bila tako všeč (knjiga) da sem si jo kupila. Jo toplo priporočam vsem staršem, sploh če imajo "težavne" otročke ... Jaz kr uspešno uporabljam njene nasvete...

Definitvno velja, da moraš biti dosleden.Ker če je enkrat ena stvar NE, drugič pa JA potem je lahko cel halo. Ko boš naslednjič reku ne, ne j... 5% nič. Moram rečt da moj Žan kar uboga. Ko mu rečeš ne pusti, sicer gleda in probava, ampak ko mu rečeš ne pusti. Če pa začne trmarit, pa ne glede na to kje smo, ga dam va kak kot, da nima publike in hiter neha. Če smo pa zunaj, ga dam pa sam v voziček in ga obrnem stran, da izgubi publiko, pa hitr odneha....

U glavnem, treba je bit dosledn!!!!

< Sporočilo je popravil Antigona -- 3.9.2006 13:32:09 >

_____________________________

Moja dva sončka: Žan (25.7.05) in Luka (14.8.07)

Žan in Luka gradita mesto:
http://zan-luka.myminicity.com/

se trudimo   in se mi zdi, da glede na karakter, ki ga ima naša tavelika, nam gre zelo dobro...
rezultati moje trme se pa počasi tudi kažejo, ker sedaj je za posamezno stvar včasih dovolj, da jo opomnim 'samo' 3-4krat

_____________________________

Svet je lep!!

ja jaz sem ze dosledna, je pa problem, ker tašča ni.

Jst pa priznam, da sem na začetku bila, zdej pa ne več tako zelo. In sicer  iz podobnih razlogov kot jih navaja nejcko, samo s to razliko, da se Zara še ne vozi (hvala bogu) s kolesom in da (hvala bogu again) živimo v nizkem pritličju...
Zanima me pa...tiste ki ste tako dosledne, koliko so vaši otroci stari in če jim NE-ji kaj zaležejo?

lp

< Sporočilo je popravil ZARA -- 5.9.2006 15:19:13 >

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).