z otroci oz. koliko se učite z otroci. Jaz sem  na svoji dve prav jezna, saj če se prav ukvarjam z njjima nosita domov petke, če ne, začnejo sčasoma padati trojke. Sta v 6. in 4. razredu. Rekla sem si, da se bom ukvarjala samo še toliko, da bom spremljala ocene, kdaj kaj pišejo, za punco, ki je v 4. razredu pa samo spraševanje in da ji obrazložim kar ne ve npr, angleščina, matematika,..vse ostalo je njuna skrb, pa čeprav bodo slabše ocene. Želim jima s tem na nek način pokazati, da so same odgovorne za svoje ocene in da so one tiste, ki se morajo potruditi, ne jaz. Primer; Mislita, da jima bom jaz narekovala angl, onedve bosta pa pisali, jaz pa pravim, da naj sami prepišeta iz knjige, jaz bom pa pogledala in ugotovila, kar jima ne bo šlo, da bomo potem ponovili tisto skupaj. Kako se ve soočate s tem?

Ja, moje sestra je prišla do enake ugotovitve kot ti. Bilo je precej podobno, prej na petkah, po tem na trojkah. Ampak je vseeno šlo potem, ko se je na koncu 9-letke treba malo potrudit za vpis naprej, na bolje. Do takrat je že vedela, da je njej, da to naredi, da namesto nje ne bo nihče.
Tudi zdaj v srednji šoli se lepo uči, ni sicer blesteča, ampak točno pa ve, koliko mora vložiti truda, da doseže to, kar pač potem doseže.
Je pa treba imeti kar pogum, da kaj takega narediš. Pa predvsem moraš dobro poznati otroka, ker vsi pa res niso sposobni sami delat.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

 A to o našmu govorite? Ja, pri nas je podobno. Sploh ne znam ven iz kolesja. Pa ne toliko, da se moram z njim učit, kot to, da ga moram non stop priganjat!  Sem tolk jezna, kar naprej poslušam: Pa sej sem se dopoldan učil (s tem misli čas, ko pride iz šole do takrat, ko pridemo ostali domov, to je od ene ure do dveh ur...)! Japajade!!! Bi mu verjela. Tisto domačo skupaj vrže, pol je pa na Discoveryju. Pa je priden drugač, ne smem ga samo grajat, ampak to priganjanje me pa ubija. Ja, pred kontrolko oz. spraševanjem pa vseeno malo štih probe naredim! Je pa v 6. razredu. Tamal je pravo nasprotje: v 2. razredu sam pozna svoje obveznosti  (pa upam, da bo trajalo! )

< Sporočilo je popravil Luni -- 4.12.2008 12:13:11 >

_____________________________

Precej je verjetno odvisno od otroka samega - nekateri rabijo veliko spodbude, nekateri nič.
Moja hodi v 4. razred in je precej samostojna. Včasih pred spraševanjem ali pred testom preverim, koliko zna, pa pri kakšnem plakatu malo pomagam, sicer pa sprotne stvari dela sama.

Po mojem se ti splača otroke postopoma navadit na samostojnost - pa stvari, ki jah lahko naredi sama, naj naredi sama, vsekakor pa je po mojem treba imet nek pregled nad tem, kaj otroci delajo.

Mi na samostojnost navajamo našega prvošolca  - sam poskrbi, da so barvice ošiljene, zamenja športno opremo, če mora kaj dokončat doma, ne sedim zraven njega, pač pa samo na koncu preverim, kako je naredil.


_____________________________

lp

Uh, moj sedaj hodi šele v prvi razred, pa se moram z njim ukvarjat cca pol ure dnevno, nekaj pa naredi že samostrojno.
Kaj me šele čaka...

_____________________________

Zakaj bi učil prašiča letati; izgubljaš čas in vznemirjaš prašiča.

Jaz se s šolo mojih otrok ne ukvarjam kaj dosti. Vprašam sicer, če kaj pišejo, pa vprašam, če kaj ne razumejo, ostalo je pa njuna skrb. Naša bejba je zelo odgovorna, pa naredi naloge in ostalo sproti, pa tudi nauči se, kadar je treba, zelo dobro sledi v šoli, že od tam veliko odnese in ima temu primerne ocene.
MOj ta velik fantič je pa zelo udobne sorte. Naredi toliko, kot je nuja in to bi bilo vse. Temu primerne ima ocene, zelo pisane. Pravi, zakaj bi se učil, če  itak vse razumem in vem, za petko pa ne bom vedel nič več kot za trojko, saj bom tiste detajle itak pozabil čez tri dni, a ni škoda časa. IN tukaj ima po mojem mnenju zelo prav (čisto enako sem razmišljala že kot otrok, samo da sem se vseeno naučila še kakih detajlov zraven, on se pa ne zmeraj)- v resnici veliko ve, ker je zelo slušni tip človeka in si ogromno zapomni. Če bi se še učil zraven, bi imel lahko same petke, vedel pa dolgoročno ne bi kaj več kot ve danes. Problem je, ker bo rabil te ocene morda za vpis na željeno srednjo šolo. Vendar sem to preložila nanj. Če si želi na željeno šolo, se bo moral več učiti, čepav v resnici ne za znanje, ampak zgolj za vpis. ŠOla ni niti pravična niti smiselna vselej, ampak tako pač je. Ne moreš drugače kot sprejeti, sicer si zapreš vrata naprej. Zato sem sprejela, naj ima zaradi mene trojke ali dvojke ali petke...kakor se bo odločil. In se ne sekiram zaradi tega. Še vedno ne delam z njim. Mora delati sam. IN vse ocene so njegove in samo njegove. Se pa niti tega po šolah ne ceni več. Če naredi neko vsebino starš, dobi otrok še vedno pri predmetu 5, če jo naredi sam, pa toliko težje. Samo to je žal tale sistem, ki to dopušča. Zato še enkrat: MOji otroci delajo šolo sami. POmagam pa, kadar so težave. Vse ostalo je njihov produkt samostojnega truda ali netruda.

hmmmm ja jaz pa zelo rada pomagam zraven še posebaj ko so bile potrebne kakšne pesmice , pa pomagam jima pri plakatih , seminarskih m pa če me kdaj kateri kaj prosi tudi vedno pomagam , pa izprašam ju če je potrebno , za drugo pa ni potrebe , včasih malo preganjam samo sta za šolo kar pridna je to res da se zelo malo učita ampak domov pa nosita kar lepe ocene se pa najde kdaj tudi kakšna 2 in 3 samo . Jima pa ne težim zdej da mi vse poročata iz šolo , kar sama povesta, ko pa kaj rabita pa me itak prideta iskat