Bi preverili mobitel od otrok, če bi imele občutek da ta nekaj skriva?
Govorim namreč o najstnikih .

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 4.11.2008 22:39:28 >

če bi kej sumila, bi se najprej z njim pogovorila, verjetno bi pa tudi mobitel pregledala, če bi se mi kej zdelo bolj sumljivo in, da bi v pogovoru bilo čutiti, da kej prikriva

_____________________________

Moji fantje so moj zaklad. :) Brez njih bi bil svet prazen.

Odvisno od otrokovega vedenja. Če bi njeno razpoloženje bilo ok in ne bi nanjo vplivalo negativno, ne bi nekaj drezala. Če pa bi opazila, da je nekam čudna, pa sigurno. Pa ne samo mobitel.

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 4.11.2008 22:39:49 >

Najbrž bi poskusila. Dvomim pa, da uspešno, ker so najstniki, kar se tehnike tiče, kar precej pred starši in običajno znajo dobro zabrisati vse sledi. Sicer pa se poskusi najprej pogovoriti in vzpostaviti medsebojno zaupanje - koliko je pa to pri najstnikih sploh možno, je pa najbrž druga pesem.

Ja, jaz bi. S temi vragi s eni za hecat, lahko kam globoko padejo, pa se mogoče da še kaj pravočasno rešit.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Jaz mojemu 11-letniku redno pregledujem GSM.

Jaz sem enkrat preverila sinovo dopisovanje s sošolci preko e učilnice in še dobro da sem. To sem sicer storila s sinovim privoljenjem in po tem, ko sem nekaj časa opažala da ga nekaj teži. To bi storila vsakokrat, ko bi opazila, da se čudno obnaša oz. če bi imela občutek da mi nekaj skriva, jasno prej bi se z njim pogovorila. Ipak gre za mojega odraščujočega otroka in v tej fazi mu moram pomagati in "usmerjati". Dostikrat je tako, da nam otrok zaradi sramu (tako je bilo pri mojem) kaj ne želi povedat.

Jaz bi. Pa naj bo to lepo ali ne.

Če  bi imela občutek, da nekaj skriva, bi verjetno to v njegovem svetu pomenilu, da se že nekaj dogaja. Absolutno bi pregledala, pa ne sam telefona, potem bi se skušla z njim pogovoriti, vendar na tak način, da ne bi imel občutka, da sem že na tekočem z dogodki. Na žalost je dan danes toliko pasti okrog njih, da kar hitro lahko pade v katero.

No mi smo imeli včeraj ta šou.Ker mi je hči,ki je stara 14 let že cel dan delovala nekako čudno oz od nedelje,ko je prišla domov iz počitnic .Lepo sem ji rekla da naj mi pokaže tel da malo pogledam z kom se tako vneto dopisuje in v zvezi čim pa je čisto znorela da kaj si jest mislim in da kaka mama sem da ji bom gledala telčš da noben od drugih staršev tega ne dela.Izrekla mi je mnogo žaljivl in še marsikaj drugega kar me je resnično šokiralo zato sem se odločila da ji tel vzamem ali zlepa ali zgrda no zlepa ni šlo.Ko pa sem se obrnila stran je hitro iz tel nekaj zbrisala ven.Vglavnem sedaj imam tel jest ona pa kuha mulo in čš da se bo odselila itd.
Kaj bi vi naredile?

Težka. Res ni lepo pregledovat tuj telefon, ampak vseeno moraš vedet, kaj se dogaja. Ne vem, jaz bi verjetno pogledala, ko ne bi vedla tamala. Pol bi ji pa povedala.

jaz se pa rajši izognjem kregom ter mojega mobija zanalašč pustim doma, da potlej od sina fehtam da moram nujno nekam poklicat. Pa ga kar v žep dam in predno on zbere pogum da mi reče naj mu vrnem telefon vsega prešnofam . Sej ni lepo amapk sem že zasledila da so mu grozil s sms-ji in smo pravočasno ukrepal.

ma ne vem če bi....

Jaz sem takoj pomislila, na to da si morda dopisujejo s kakim
simpatijami. To pa ja ni tako strašno no. Bolj srhljivo je(Seveda za najstnika), če si ta "ljubezenska šepetanja" prebere mama. V takem primeru, ne bi bilo lepo brskat po mobiju.

Najstnik, ki se pa ne obnaša sumljivo, pa se še bo; saj je le najstnik


< Sporočilo je popravil ~Biba~ -- 4.11.2008 10:29:15 >

Joj, moji nečakinji njen ati (moj brat) skos preverja mobitel in meni gre to blazno na živce, sem se z njim že skregala. Daj vsedite se dol z mulci in se pogovarjajte v nedogled, če je treba, pustite njihove osebne stvari (mobiteli, denarnice, dnevniki itd.)...

ojej, kaj nas še čaka...

drgač pa pojma nimam...nekak mi je nesprejemljiva ideja, brskat ji po telefonu večini vem da to ne predstavlja težav, tud po partnerjevem meni pa je to enostavno nesprejemljivo. in če bi (ko bo) moj otrok mel telefon, je to zame isto nedotakljivo. kot recimo branje dnevnika, pisem...če si samo zamislim, da bi meni to kdo počel...
je pa težka, ja, ko posumiš da se z otrokom nekaj čudnega dogaja...res ne vem...vsekakor bi se probala pogovorit, pa itak že prej skoz delat na odnosu na tak način, da vlada neko obojestransko zaupanje ker pomoje otrok ja izgubi vse spoštovanje, zaupanje v starše, če se takole posega v njegovo zasebnost.
in da je to v otrokovo dobro - to zame ni izgovor.

uh, težka.Napišem ti lahko izkušnjo, ki jo je doživela moja teta, pa je tega že sedaj krepkih 30 let nazaj. Še ni bilo gsm-ov, pa interneta, pa nič. Lahko pa si pobegnil od hiše, ko so se lući ugasnile in si mislil, da že vsi lepo trdno spijo. Pa njena mama ni doktorica znanosti, ampak preprosta kmečka ženska. Bila je veselica, prišla domov ob dogovorjeni uri, valda jo je firbec mantral, da bi šla nazaj. Ja in je  "šla", seveda so jo  dobili. Sankcija sledi. Imela pa je svojo sobo in so ji odstranili vrata.Ja, res, oče ji je dvignil vrata iz podboja, tako da ni imela nobene zasebnosti več - teden dni. Seveda je znorela, ampak je lepo dobila v odgovor, ZASEBNOST NI NEKAJ KAJ TI PRIPADA, ZASEBNOST V TVOJIH LETIH JE PRIVILEGIJ, KI SI GA MORAŠ ZASLUŽITI. In je bilo debate konec. Teta pravi, da je bila " šola" več kot učinkovita.

V tvojem primeru, pa je težko, probaj na miren način zvedeti od nje kaj se dogaja, probaj ne živcev zgubiti, povej ji, ko se bosta odkrito pogovorile, da lahko dobi gsm nazaj, verjetno ji ti daješ denar zanj, veliko najstnikov igra na karto da so oni že " odrasli", pa ne smeš jim to pa ono, potem pa se naj odraslo obnaša in se pogovori s tabo.

Težka je, ja. Možu niti ne pomislim, da bi šarila po telefonu, čeprav je njemu vseeno tudi če bi mu. Tole najstništvo pa je lahko... kruto. Je pa res, da se lahko podre zaupanje. Tako da, pojma nimam. Joj, saj je še dolgo do takrat, ko se bomo s tem ukvarjali. 

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, bi. Sicer bi se z njo prej pogovorila če jo kaj teži, potem pa bi pregledala mobitel. Sem že imela takšno izkušnjo, ko si je s sošolcem dopisovala preko MSN-ja. Katastrofa kašne stvari je pisal ta fant. Sam sex. Tudi Manci je bilo neprijetno, zato sem lepo zablokirala njegov naslov in sedaj imamo mir. Sem pa rekla Manci ,da če se to še kdaj zgodi naj mu pove da bom šla do njegove mamice.

lp

_____________________________

Kdor hoče najde pot. Kdor noče najde izgovor

Punce da me nebote narobe razumele tudi moja navada ni šnofati po tujih tel.Dostikrat se zgodi da moj ostane doma pa ga tudi lahko tamala zaradi mene prešnofa ,ker imam čisto vest.Njeno sumljivo obnašanje se pa že od nedelje ko je prišla domov od babice kjer je bila na počitnicah in verjetno po pogovoru z teto kje bo bila ko konca oš.(ali se bo vozila v lj.ali bi rajši stanovala pri njej) stopnuje iz dneva v dan in da naj bi ji dajala okrog 400€ mesečno če bi živela v Lj.)
Če bi imela punca čisto vest bi mi tel brez problemov pokazala .Ne pa da me je zmerjala z vsemogočim.

< Sporočilo je popravil Nea_teja_ -- 4.11.2008 11:27:31 >

Po njenih reakcijah sodeč je res tako, da nekaj skriva oz. hoče nekaj speljati mimo tebe. Zato ta bes in zmerjanje, ker se počuti onemogočeno in je besna. In prav si storila, da si preverjala. Kam pa pridemo, če dovolimo, da že 14 letniki delajo kar hočejo in kar se jim sprdne. Vse ima neko mejo pa tudi "svoboda" najstnikov.

< Sporočilo je popravil oka -- 4.11.2008 11:39:10 >

Se popolnoma strinjam z Oko...

Na splošno preverjanje mobitelov in podobnih stvari nikakor ne odobravam. Ampak če drugače ne gre, bi jaz tudi to naredila kar si ti. Če bi ti zaupala in če jo ne bi nekaj dajalo, bi ti sigurno pokazala telefon.
Ne vem - mogoče bi se poskusila vseeno pogovoriti z njo (kljub besu, itd). Mogoče na način, da ji obrazložiš, da te skrbi za njo in da bi ji rada samo pomagala, brez kakršnih koli hudih nasvetov. Bo pa verjetno težko, da ti bo karkoli povedala, glede na to, da misli, da se ji godi huda krivica.

Ja tudi meni težka zadeva. Jaz imam še cajt, me pa ravnotako še čaka najstništvo otrok.

če bi se mi zdelo, da je karkoli narobe, bi pogledala v mobitel in v dnevnik. To bi naredila res s težkim srcem in kančkom slabe vesti. tudi meni so brali dnevnike in sem še sedaj jezna, ko se na to spomnim. Moja mama je po moje malo preveč firbčne narave in po moje ni imela nekega tehtnega razloga, da mi je brala dnevnike. To sem izvedela več let kasneje od starejše sestre. Obnašala sem se čisto normalno in se vedno držala dogovorov z starši, z šolo nisem imela težav. Z kolegi niti, saj imam še sedaj od 14 leta isto klapo.

Res pa je, da bi sama pošnjofala, če bi sumila, da je karkoli narobe. Lahko bi odkrila marsikaj ali pa nič. Če bi se šlo za nekaj kar je zelo pomembno in ogroža mojega otroka bi posredovala. Konc koncu, če bi se napr. šlo za drogo, ne bi imela slabe vesti, da sem pogledala v dnevnik in bi lahko otroku pomagala.Je za pretehtat, ker potem, ko otroku razkriješ, da si šnjofal po njegovih stvareh, se moraš pripravit na burno reakcijo. Včasih je mogoče bolje, da sam to reši, ker pač to spada med odraščanje. Na napakah se učimo, odvisno pa zakaj gre. No pri tebi je po moje kakšna druga zadeva. V bistvu se zanašam na šesti čut. Ko se mi vklopi rdeča lučka, je sigurno kaj narobe.

A ti si pa mislila, da ti bo kar dala telefon? Po moje je njena reakcija na to čisto obočajna in pričakovana.
Ne vem pa, kaj naj sedaj narediš. Ne znam svetovat. Nazaj jidaj telefon, saj ni v bistvu pred tem, ko si ji ga vzela, nič narobe naredila. Ali je? Ostalo je bila pa vse posledica tvoje res čudne zahteve.
Kaj pa če bi ji ukazala, naj ti da dnevnik za prebrat? Saj to bi bilo približno isto. Ne, je treba biti bolj podmukel pri teh najstnikih, nimaš kaj.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.