Naša dva (1,5 in 3,5 let) sta se začela na veliko cufati. Do zdaj s tem nismo imeli kakšnih hudih problemov, pa tudi sedaj se ravno ne hlodata, je pa non štop nekakšen fajt. Tavečji je užaljen za vsako figo in hodi tožarit, tamali je pa glasen, da ti bobniče potrga .

Ker tamali še ne govori, tavečji pa itak skoz z angelskim izrazom na ksihtu zagotavlja, da "ga nisem jaz, sam se je" (ja veš da ), je zelo težko presoditi, kaj se je zgodilo in kdo je začel.

Pred časom sem prebrala zanimiv nasvet, ki se mi je takrat zdel pameten, namreč da če želiš, da se sorojenci razumejo med sabo, jim moraš najti skupnega "sovražnika", to je sebe. Torej, ko se sfajtata, kaznuješ oba, tako da sta skupaj jezna nate in ne eden na drugega. Kako to kaj deluje v praksi ?

Prosim za izkušnje in nasvete, kako ravnati, ko se mulci kregajo in tepejo. Jaz bi ju včasih najraje kar pustila, ampak se bojim, da bi šlo vse skupaj predaleč .

Ah, Jančika, kakšnega pametnega nasveta ti ne bom dala, ker sta pri nas stari šele 2,5 leta in 4 mesece, tako da nas to še čaka, lahko pa ti povem nekaj iz izkušenj svojega otroštva. S sestro sva narazen le 16 M in vedno sva se dobro razumeli - še zdaj se. Velika zahvala gre najbrž najinim staršem, ki niso nikoli delali razlik - in to dobesedno. Vedno sva bili kregani obe. Saj se je tako "zglihalo". Tako da sva potem imeli tudi midve istega sovražnika . In če danes pogledam nazaj, se je zelo obneslo. Bili sva namreč veliki zaveznici , kar traja še danes.
Veliko uspehov pri reševanju, bom vse odgovore in nasvete prebrala, saj čez ... vse prav pride!!

jaz tudi ne prenesem prepirov. če s ne tepejo v vrtcu, se tudi doma ne bodo. se je pa začelo dosti pozno, ko je mali začel iskati pozornost.

to, da sem jaz skupen sovražnik res deluje, se takoj postavita skupaj. ampak ne, če je eden res kriv, drugi pa ne. takrat drugi zameri prvemu. je treba upoštevati več dejavnikov, karakter, dejanja, starost in se odločati na mestu. včasih zadanem, včasih ne, od starejše pa več pričakujem.

in tako surfamo od enega k drugemu. če se kregata za igračo, risanko ipd. stvar prepovem, vzamem in ko se domenita kdo jo ima/kaj gledati in se oba s tem strinjata šele popustim. potem sta zadovoljna. je pa vsak dan laže, se učita. jaz pa tudi. pri nas so še interesi nasprotni (fantek, punčka) in do tega pride res samo, kadar želita nagajati drug drugemu. poleg tega sta različna karakterja in različni interesi res pridejo v ospredje. mogoče mi je še toliko težje, ker sem edinka in mi je prepir sploh neznanka.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Ko sta se moja večja 2 skregala, sem dala obema kazen  - valjda, če nisem videla, ne morem vedet, kdo je kriv, od svoje razlage pa noben ni odstopil - noben kriv. Tožarjenja nisem hotela niti poslušat - ker je  itak imel vsak svojo zgodbo.

Zdaj pa ju včasih slišim, ko se skregata,  potem pa skleneta, da ne bosta tožila, ker bo kazen doletela oba. Meni je prav , ampak imam raje, da med sabo skupaj držita.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Ja, moja sestra je tako nekako naredila. Ni ju sicer kaznovala, ker onadva sta bila bolj "sapce" po naravi, ampak napizdila je pa oba. Je sploh ni zanimalo, kdo je koga prvi, pa kdo je komu kaj prvi naredil ali vzel ali kaj jaz vem kaj ... ker to se ti lahko samo zmeša, če se greš sodnika pri takih zadevah. Tako da ona je vedno naredila red tako, da sta oba morala biti tiho in dat mir. Pa brez pardona in brez ugovarjanja. MIR!!!!! Če sta se za kaj cufala, za kakšno igračo ali kaj, jo je ali pospravila ali jo je za tisti dan določila pač enemu, naslednji dan ali pa čez eno uro pa drugemu ali kaj takega. V glavnem, tudi meni se zdi totalno brezveze se iti sodnika, ker jim enostavno ne prideš do konca.

To, ali se otroci kregajo ali ne, je mnogo bolj odvisno od karakterjev, kot od česarkoli drugega. Pri nas se kregata ta velika dva. Menda od nekdaj. no od take starosti, kot sta tvoja dva menda, ko ta mali začne funkcionirat bolj po človeško in socialno.
In to je potem, ko sta večja, samo še bolj izraženo. S ta malim se pa ne kregata nikdar. Prav hecno, samo je ta mali tak karakter, da se z njim ne moreš kregat. Ta velika dva se vedno, kadar se jima zdi, da delava drugemu od njiju krivico, za tistega postavita oba skup, to je res. Sicer pa sta kot pes in mačka. Kadar gresta predaleč, ju pošljem vsakega v svojo sobo. Če sta še bolj tečna, jima dam neko zaposlitev, vsakemu na drugem koncu hiše. Če se dereta preveč časa ob preveč opozorilih, so posledice, in čim ugotovita, da resno mislim, nehata. Če sta na smrt skregana, morata povedat vsak o drugem pet lepih reči, ki jih imata rada pri drugem. Samo to pri tebi ne pride v poštev. Če se stepeta, ne posredujem. To tudi pri tebi ne pride v poštev, ker sta premajhna, moraš malega zaščitit.
To so bratski spori, na katere moraš računat. Imajo se radi, ampak so kot pes in mačka. Tako je. Rivalstvo.

Hvala vsem; fino, da tale skupni sovražnik deluje (sama se tega ne spomnim iz časov mojih fajtov z bratom). Je pa verjetno to lažje izvajati, ko so malo večji; nekako se mi zdi, da naš tamali še ne bi čisto štekal (razen odvzema igrače, ki je jabolko spora - to gre skoz, kaj bolj sofisticiranega pa še ne).

Do zdaj pri nas ni bilo problemov, ker tavečji ni bil posebej ljubosumen na malega, pa tudi ni tak karakter, da bi se tepel (raje hodi jamrat, kar je sicer včasih še mnogo bolj živce parajoče); zdaj, ko je tamali začel delovati bolj človeško, kot pravi Gina, se je pa začelo, kar sem tudi pričakovala. V bistvu mi je zanimivo opazovati, kako se razvijata . Pričakujem, da bo sčasoma v nekaterih pogledih lažje, ker se bo dalo tudi s tamalim kaj dogovoriti, pa tudi težje, ker bosta vedno bolj polna fint... Upam, da bosta kolikor toliko furala eden z drugim; morda jima pa naštimamo še enega, da se bodo fronte malo razporedile .

naš mali bo 3 leta in če mi starejša kaj odgovarja, se postavi zraven nje in ponavlja njene besede. ali prekriža roke in se našobi. men gre pa na smeh...

tjaša pa že navija za sestrico, jao meni

v glavnem vsako tvoje dejanje bo potencirano 1000x, zato pazi na katero stran se postaviš in zakaj. naša dva sta pa karakterno res tako različna, da ali se ne povohata ali pa sta v laseh. skupni trenutki so redki, ampak tukaj oba razumem, ker res nimata istih interesov, niti let

_____________________________

iz malega zraste veliko

Nočem te strašit, samo ne upaj preveč - z leti so namreč ti spori hujši.


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

jaz sem v teh pogledih res čisto z marsa, starši so me ujčkali, sorojencev nikjer, še sovrstnikov malo. razlike res s starostjo pridejo večje in bolj do izraza, vsak pa točno ve kje je njegov adut. in, če opaziš pretiravanje, potem si že na dobri poti.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Janči, z odgovorom ti ne bom tupila, ker me tole kar preživljaš šele čaka...Ti pa povem tole - danes ponoči sem sanjala, da si noseča .. A si , da se fronte porazdelijo 

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Midva navajajva, da manjše spore rešujeta sami, če pa so po sredi ugrizi in batine, potem, pa kakšno rečeva.

Sej se mi je zdelo .


Ne, še čakamo, da vidimo, kaj bo iz teh dveh, če se splača še matrat (hm, ne, resno, februarja imam operacijo, to čakamo).

Moja mati je zgleda tud dobila od kje ta nasvet o skupnem sovražniku

Pri nas je pol to tko zgledal. Ko sem jest kej ušpičil sem bil kriv jest, ker sem starejši, mali se mi je veselo režal, ko je pa mali kej ušpičil je blo pa vedno.."ne eden oba" tko da sem jih na koncu zmeri slišal, pa če sem kaj naredil, al pa ne.. No to je še danes. Rajši se prepira z mano, pa sem na lastnih nogah, kot da bi tamalga sterala delat, ker ji pri 23 letih lepo spančka doma in molze denar.

Meni je pridige pela, mali je pa smeje se cveke štel na obvestilu staršem. Ko je pa mali cveke domov nosil, je pa vpila name, kdaj se mislim kej za faks spravit delat (pa sem bil že v redni službi takrat)...no tko je to pri nas.

Oj Jančika, koristlo ti ne bo, boš pa vsaj videla, da je povsod enako. Pri nas je razlika v letih 6 let in 9 mesecev pa se večinoma, ko se naši ta veliki ljubi, super lepo igrata. Ko pa se rukneta, se pa rukneta tako, da bi najrajš kufre spakirala in šla v toplice . Ne res, ta mali kriči in se dera, ta velika ga pa izziva. V glavnem, pri nas velja pravilo, da ta malemu niti pod razno ne dovolim, da ta veliko tepe ali grize, ta veliki pa niti pod razno ne dovolim, da ga nalašč izziva in pika samo, da se pol tuli in kriči. NIKDAR ne rešujem sporov. Vedno rečem "če se ne znata lepo igrat, potem pojdita vsak na svoj konc in se igrajta sama" in se hitro nehata prepirata ker igrat se pa hočeta. Oba pričakujeta od mene, da bom nekoga kaznovala ali vsaj skregala. Pa tega ne storim. Iste finte imata, ko se skupaj kopata in pol samo rečem "če se mislita prepirat, pol gremo ven iz bane". Pa je hitro mir. No, če pa pri prepiru ta mali uporabi pesti, mu odločno povem, da tega ne dovolim, v prepir se pa ne vmešavam. Naj se zmenita.
A je pa tako prav al ne, pa ne vem. Mislim, da prepirov ne moreš preprečit, čeprav bi meni prav pasalo, da se ne bi kregala, ker mi od kričanja zvoni v ušesih. Mislim, da je kar zdravo, da se prepirata in se naučita spor sama rešit.

To bo še luštno. Zamaške v ušesa, pa gremo dalje.

...no tko je bilo pri vas.
Zdej si pod drugo komando

Vatamistejkatomejka .

V bistvu hočem povedat, da se mi zdi ideja o skupnem sovražniku OK. Sam je treba bit res dosleden, da to velja za oba. Pa pazit je treba, da to velja le pri stvareh ki jih skupaj špičita, ne za vse.

Pri nas pa tale skupni sovražnik ne pali.

Ker, kadarkoli se rofkata, ena cvili:

Če Zarja nagaja Mirni se Mirna dere:"Mami, ONA mi pa nagaja. Mami, ONA mi je pa stolp podrla. Mami, ONA me pa cuka...". Mater mi gre na živce tale ONA. Pa saj ima ONA ime!

Če pa Mirna Zarjo komandira, pa Zarja cvili, samo cvili, ker še ne govori (na srečo, pomoje).

In ko uvedem skupnega sovražnika, je rezultat ta, da cvilita obe  Pol se pa pejt!

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Sicer mene vse tole še čaka, tako da preveč pametna ne bom, bi pa edino eno stvar dodala.
Mogoče ni pametno, da takoj na prvo žogo postaneš 'sovražnik'. Mogoče ima vsakič ponudiš možnost, da sama uredita. Npr. rečeš: fanta, ne vem kaj je bilo, ampak sem prepričana, da se bosta lahko sama zmenila/rešila problem, ker v nasprotnem primeru bom morala kaznovati oba.
To se mi zdi tko, pametno.  Samo verjetno bi to bolje delovalo pri malo večjih, ko že oba znata govorit.

Kaj pa vem.

Me je pa kar malo groza ko vas berem... kaj me še čaka.

primeri pri nas so npr. ko se ne znata zmenit katero risanko bi, tjaša eno, žiga drugo. in jima rečem, da naj si izbereta eno, s katero bosta oba zadovoljna. dokler se ne zmenita, ni TV-ja.
če se bockata za eno igračo jima najprej pokažem, da imamo več igrač. če ne pali, jo vzamem.

je pa res, da žiga včasih zelo izziva, tjaša se pa zamuli na določeno igračo. pol jih pa res narazen vlečem. ko me pa res ne ubogata ju pa postavim v kot. to je trenutno najboljša terapija za malega, po dveh sekundah je kot prerojen. tjaša pa najbolj reagira na kakšno prepoved (drsanje, nalepke ipd.) in je takoj angelček. vsak ima svoje 'trigerje'.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Res je. Mi se veselo privajamo bratskemu cufanju  Velik 5 let in pol, mali 1 leto in pol. Megaaaaaaaaaaaaa! Ker mali še ne govori, namesto tega glasno cvili in kriči, ko mu kaj ni prav. Ker se na druge ne sme dreti, je veliki užaljen, ker ga je mali kao nadrl in pride špecat.
In ja, kot pomaga. Za oba. Mine maksimalno minuta, pa je mir in naenkrat spet dovolj igrač

Pri nas pupcu jr.ne pomaga nobena grožnja....RAZEN PREPOVED BIVANJA V pupicini jr. sobi.Ha.Kako to zgleda. Ves čas tičita skupaj. Pa se kdaj prepirata za eno igračo(udarci in podobno pri nas še niso).Konča se tako,da večja kliče Mami!Nagaja mi. Mali pa trenira glasilke. Jaz v tem primeru rečem pupcu jr., da če ne bo nehal gre lahko v  svojo sobo, pupici jr.pa skušam razložit, da bo čez 1 min spustil igračo in naj tačas si najde novo, ker bo šel v drugem primeru pupec v svojo sobo in se bosta mogla sama igrat.
Pupec jr. je ene 3 x na začetku upal da se pupic@ heca. Ko sem ga odnesla ven iz pupicine sobe, je dojel, da mislim smrtno resno. Odtlej samo izgovorim magične besede pa je mir.
Jančika najdi nekaj kar je obema pri srcu. In to izkoristi. Prej sem vedno spraševala pa ugotavljala pa razsodvala, komu kaj, kdo ma prav....pa ni bil noben zadovoljen ne jaz, ne onadva. Zdej pa je takoj mir, in vsi smo zadovoljni, da se je vse hitro in OK rešilo.

Kot mati 2 in 4-letnice ti lahko povem počakaj samo malo, se bo že uredilo. Namreč naša 2letnica se še kako zna postaviti za sebe! Drugače pa da so si sorojenci v laseh se mi ne zdi tako napačno, mlade živali ne delajo drugega.

Pravijo da je važno je ne igrati sodnika. Vsaj ne vedno. Ker ne moreš vsega videti torej ne moreš biti poštena.

Iz lastnih skušenj pa mislim da je napačno oba kaznovati ker obstaja možnost da je vedno eden isti začel. Enako kot od starejšega zahtevati da popusti. Samo ker je njemu lažje dopovedati. To so namreč moji starši delali.

Jaz velikokrat učim starejšo da pomaga mlajši. Mlajša pa mora v določenih situacijah ubogati starejšo. Nekako ideja več odgovornosti več privilegijev. Kako bo to in ali sploh bo funkcioniralo pa bom znala povedati šele čez mnogo let...

Naša dva se tud kar naprej nekaj kregata in pretepata. Če ne gre za življenje, največkrat pustim, da se sama zmenita. Samo potem ponavadi tavečji nadvlada tamalega. 
Včeraj  pa sem na zaslišanju izvedela: " Matevž me je prvi!"  "Gašper me je pa drugi!"  Vsaj ni bilo težko razsoditi.

Kot so že povedale, je res čedalje hujše. Me prav zanima, kako bo, ko bo zraven še en pretepač...