" Ko se rodi otrok, se veselimo.
Ko se poroči,praznujemo.
Toda, ko umre, se delamo,
kot, da se ni nič zgodilo."
                                   ( M.Mead )

In res je tako.Pregovor drži.Še posebno, ko gre za smrt tako majhnega otroka, ki je komaj začel živeti ali pa sploh ni ugledal luč življenja.
Ko umre naš otrok umre z njim naša prihodnost, naše sanje ... preplavi pa nas žalost, obup, bes, porajajo se nam vprašanja na katere pa ne najdemo odgovorov in tudi, če bi jih našli...otroka ni več.
Hudo je, ko ostanemo sami s svojo bolečino.Hudo, ko poslušamo dobronamerne pripombe, tolažbe naših sorodnikov, prijateljev, ki v nas povzročajo nove bolečine in ne tolažbe. Pa vendar nam želijo vse najboljše.Od njih pričakujemo,da nas bodo razumeli ,da nam bodo znali stati ob strani.A ponavadi nas razočarajo.Ne zmorejo nam stati ob strani, ne znajo.
In takrat tako dobro dene, da najdemo sorodno dušo, nekoga, ki je doživel podobno izgubo in potem odkrijemo, da nismo sami.Potem odkrijemo ljudi, ki v srcih čutijo podobno kot mi sami.Odkrijemo ljudi, ki se borijo in učijo živeti z izgubo.

Naj se zahvalim "RINGARAJI", da je prisluhnila naši želji in omogočila takšen forum tudi na njihovih straneh.

"Dobre misli in dejanja se rodijo v dobrem srcu", hvala.

Petra*, Solzice

Pozdravljena Petra, po dolgem času na RR. Tudi jaz sem vesela, da so naredili ta forum, da lahko vse tiste mamice z bolečino v srcu, spregovorijo na glas in poskušajo vsaj malo potešiti žalost.

Tvojo zgodbo poznam, tudi tvoje delo in trud, ki si ga vložila v društvo Solzice. Veliko berem tudi vaš forum Solzice.
Sama, hvala bogu, nimam take izkušnje za seboj, a si pred tem ne zatiskam oči. Berem in sočustvujem z vsemi mamicami, ki so prebolele izgubo otroka in se s tem vsak dan bolj zavedam, kako kratko je življenje in kako moramo ceniti to, kar imamo.

Mislim na vas.

Blacky, pozdrav tudi od mene (po dolgem času).
Samo, da te pozdravim in ti rečem, hvala, ker si z nami.
Vse lepo ti želim,
Petra*

Oj, pozdravljena Petra, še od mene...pojma nisem imela da si to ti (moderator mislim), šele pol mi je potegnilo, ko sem dvakrat prebrala "Solzice"... Lepo, da si tukaj in lepo da se spet oglašaš!!!
In ne pozabi, mi smo tud tukaj!
(upam, da se me še spomneš)

Ojla, Zara,
ja to sem jaz Malo tukaj - malo tam ) vendar povsod z dušo in srcem - foruma, društvo, srečevanje z žalujočimi družinami, pogovori, detabuizacija smrti tako malih otrok - tukaj sem jaz

Seveda se spomnim vsake posebej in vseh skupaj.Tudi Vaše želje, pozitivne misli - vse imam shranjeno v mapi in seveda v srcu.

Hvala vsem za odprta srca,

No, da se še jaz pridružim: moram povedat, da na takšnih in drugačnih forumih nikoli nisem sodelovala. Potem pa se je tudi meni zgodilo to, kar se nobeni mami ne bi smelo. Izgubila sem svojega sončka in... pri prebolevanju mi je zelo pomagala knjiga "Prazna zibka, strto srce". Tako veš, kako preboleti in razumeti, dobiš občutek, da nisi sam... skratka: knjigo priporočam vsem tistim, ki se spopadate z bolečino ob izgubi otroka. Časa sicer ne potegne nazaj, pomaga pa čas, ki je pred tabo, doživljati bolj optimistično.

Hvala društvu Solzice za njihov trud in pogum, da to temo približajo tako staršem kot širši množici.

Pa veliko sreče!

Hvala Neja, ker si omenila knjigo Prazna zibka, strto srce.In hvala, ker si podala svoje mnenje o knjigi.

Mogoče bi izkoristila priliko kar tukaj in malo več napisala o društvu in knjigi.
Knjiga je nastala iz bolečine in ljubezni.In res je, ko sem sama izgubila hčerko Brino staro 6 dni sem spoznala, da sem se po njeni smrti znašla sama v svoji stiski.Tolažbe prijateljev so bile sicer dobronamerne vendar ... iskala sem literaturo, iskala odgovore ... pa razen nekaj strokovnih sestavkov nisem našla ničesar.Dokler nisem začela brskati po tujih spletnih straneh in odkrila, da se po svetu dogajajo tudi takšne smrti in se povezala s temi stranmi. Kasneje sem našla mamico v Sloveniji, ki je imela podobno izkušnjo in skupaj sva začeli delati. In potem še eno in še eno. Odprl se je forum o izgubah tako majhnih otrok, otvoritev pokopališča v Mariboru, pisanje knjige... spregovorile smo v javnosti, medijih ... in to je to.

In če lahko vsaj eni družini omogočimo, da se na poti žalosti in žalovanja ne ukvarja še s pravicami žalujočih staršev, pravicami umrlih otrok, pokopi... potem je naše društvo, knjiga ... doseglo svoj namen.

Lep dan vsem,
Petra*

Oj. Jst se pa spomnem one oddaje na SLO, ko so o tem govoril. Sem bla visoko noseča, so mi skor prepovedal to gledat. Pa se nisem dala. Poslušala sem pa jokala zram. So me mel za nenormalno.

Sam še zdaj se večkrat spomnem na to, ponavadi ko mala neutolažljivo joče in mi je vsega dost, pa pomislim kak bi bilo brez nje... tak da pomagate veliko večji množici, kot si mislite.

Maja

lp

Jaz sem si to oddajo ogledala zadnjič na spletni strani. Sem ful jokala zraven, a je bilo vredno pogledati.

Blacky,
lepo bi te prosila , če mi lahko pošlješ link, da si jo tudi jaz pogledam. Takrat je namreč bilo še prekmalu in nisem zmogla. Saj sem iskala, ampak neuspešno. Pa že v naprej HVALA!!!!

Lep dan vsem mamicam malih !!!!!

Pozdravljene!
Tudi jaz sem zaman iskala Polnočni klub v arhivu oddaj. Baje  imajo oddaje v arhivu samo 2 do 3 mesece,potem pa ni več.
Sem pa v oktoberski številki Naše žene zasledila prispevek o Petri in društvu Solzice.