Danes se mi je utrgalo nad otrokom. Živci!
Močno sem ga stresla. Jokal je, ker se je prestrašil.
Obsojam se. Vem da to ni normaln.
Ste kdaj storile kaj tkao nedopustnega?
Kako naj se zdaj obnašam do njega?!!!!

Normalno naprej, kot da ni bilo nič. Koliko je otrok star? Ker dobro, da se ti to zgodi enkrat, se pač zgodi, vendar si zagotovi, da se to ne bo vč ponovilo. SI preobremenjena? Organiziraj se kako drugače. Mama, tašča, sestre....

Ampak če se je ustrašil bi ga mogla potolažit, ne pa da je kregan oz. kaznovan za nekaj kar ne zna pojasnit.
Drugo je, če je ušpičil katero, ampak tresenja se izogibaj zaradi otrokovih možgan, je boljša po riti.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Če se ti je enkrat zgodilo, se je pač zgodilo... Ampak pazi, da se ne bo to ponovilo!
Včasih vsakemu prekipi!

Zjokaj se, če ti bo lažje pa pogovori se s kom. Povej kakšni prijateljici, res dobri, ali pa partnerju...

Te stvari se zgodijo včasih, ampak če se sama ne boš mogla kontrolirat, boš rabila strokovno pomoč!

Do njega se obnašaj tako, kot se zdaj počutiš, naredi, kar čutiš, da moraš narediti. Kar ti veleva srce. Po moje je to, da ga objameš, lubčkaš do amena, stiskaš k sebi, lahko tudi kakšno solzico potočeš, v glavnem, spravi krivdo iz sebe ven in se pomiri. Včasih tako pride, živci popustijo. Ne rečem, da je prav, ampak če veš, da je bilo to narobe, potem je vse v redu. Tudi jaz sem ga zabrisal v posteljo in šla iz sobe totalno aut. Se zgodi. Ne se sekirat. Objemi svojega sončka in ga polubčkaj.

Včasih popustijo živci. Tudi meni so in sem se drla nad dvomesečnim bitjecem. Ko sem se zavedla svoje norije, sem jo polupčkala, se skulirala in ugotovila, da tako pač ne gre. Joka bo še in še, moji živci si pa tega ne smejo več dovolt. Pa verjemi, da vsaka mamica kdaj zgubi živce in reagira tako, kot si ne bi želela. Zdaj se tega zavedaš in ne bo se več ponovilo. (tudi meni se ni.)Poljubčkaj ga in mu pokaži, da ga imaš najraje.

Ok, se ti je utrgalo, vedi da nisi edina in da se je vsaki kaj podobnega zgodilo. Seveda so tudi meni kdaj živci popustil. Vendar sem ga odložila v stajico, posteljico, šla v drug prostor, skadila enega, se skulirala, pa prišla nazaj.
Zavedaj se, da otrok ni kriv. Pač ne zna pokazati, kaj mu ne paše, tudi on se privaja na ta svet. DAj mu to možnost.
Poišči vzrok tvoji reakciji-utrujenost, neprespanost, preobremenjenost, depresija, da se to ne ponovi. Glede na vzrok, probaj najti rešitev za drugič.
Sedaj pa k njemu in ga pocartaj, pokaži mu, da ga imaš rada, kajti tudi on te ima neizmerno rad

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Ja, odvisno koliko je otrok star. Če mu že lahko kaj razložiš, se kar lepo opraviči - po mojem.

Sicer pa vsak se znajde na meji trganja.. Jaz sem kar skulirana, oziroma se zelo trudim, da sem, ker drugače sem temperamentna , probam ignorirati, čeprav bi jo včasih najraje iz kože dala.
Ohlajam se pa tako, da grem v trgovino, kamor se vozim enih 10-15 minut in muziko nabijam do fula. Opravim nakup in ko se vračam spet muzika. Ko pridem domov, se sploh več ne spomnim, da me je kaj zjezilo.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

En nasvet: drugič pojdi v drugo sobo, navij si radio, da otroka ne slišiš, kolk se dere, pa se vrni po maksimalno 10 minutah. Če imaš pa koga doma, pa otroka njemu v roke porini, ti pa pojdi ven na zrak, da se skuliraš. Ta nasvet mi je že moja sestra dala, ko je bil moj  še majcena štručka. Jest sem hvala bogu ta recept uporabila samo enkrat.

Vsakemu prekipi včasih, mogoče ko otrok brezveze joka, ko je sit, presvlečen, zgolj iz dolgcajta joka, ali se hoče crkljat v tvojem objemu, ali pa je tako zaspan da nemore zaspat. To da si pa otroka stresla ker ti je šlo na ŽIVCE KER JE JOKAL!!!!! Za to bi te pa jest oreng udarla al pa stresla tako kot si ti njega!!!! Otrok se ti je prestrašil in je jokal ker se je mogoče za hip prestrašil nečega in namesto da si ga potolažila.... oprosti.. ampak,... rajši bom tiho ker bi rekla nekaj kar ti nebi pasalo.

smrka

Lahko se ti utrga, lahko pizdiš, sam da greš pa dojenčka trest, al pa udarit je pa nedopustno. Nevem, a si mislila da bo pol nehal?

Drugič, ko boš na tem, da ti poči film odloži otroka na varno pa se pejt skulirat, bo manj škode. Ko boš skulirana, bo otrok to začutil in bo vse boljše. Zavedaj se, da je to bitje popolnoma odvisno od tebe in se počuti popolnoma varno le v tvojem naročju.

Tud mene je konstanten jok v prvem trimesecju cist vrgu iz tira...se dones je zlo zahtevne sorte,hoce met svoj urnik in svoj prou...tud men prekipi, vcasih bi najrajs iz koze skocila in takrat ga dam rajs babi,da se pomirim..pol je bols...tebi priporocam enako...bols,kot da se v tistem afektu zneses nad otrokom...

Verjetno ni na tem forumu nobene, ki ji poleg naših "spidijev" še ni film počil.

Jaz v tistem trenutku, ko čutim, da mi bo prekipelo enostavno stopim na bakon za kako minuto, se pomirim.....pol pa malemu povem, kaj je narobe. Do sedaj je 2 leti tako delovalo.

Meni tudi včasih dvigne dlake in se je že zgodilo, da sm se zadrla...pa se je revež tko ustrašu.
Res je, da ti potem zrase tko velik občutek krivde, da ponoči niti zaspat ne morš.
Poskusi najti način, ki ti bo v takem trenutku preprečil takšno reakcijo.
Jaz zaprem oči, globoko vdahnem in si rečem: ne dovoli si tega in ga nato vzamem k sebi v naročje, da se pomiriva oba...in pomaga.

Verjamem pa, da se takšne stvari lahko zgodijo, če ja mamica preobremenjena in cele dneve sama skrbi za otroka.
Časa zase, da bi se sprostila nima, vse se nekam kopiči in prej al slej pride vn.
Partner o kakšnih težavah niti slišat noče, pa je to še dodaten stres.

Ne smemo pa si dovilit, da to breme stresamo na otroke...to je del njihovega obstoja in ga moremo sprejet takšnega kot je, s veliko potrpežljivosti in ljubezni.



_____________________________

** Življenje je prekratko, da bi bilo malenkostno **

Ne me narobe zastopit. Moj post ne obsoja. Jezo oziroma histerijo je treba dat ven, vendar ne pred otrokom, ampak v drugi sobi, magari na omaro al pa steno. Mam kolega, ki ma za take stvari kar boksarsko vrečo v sobi. Pravi da mu pomaga.