Meni se je danes, namreč! Moj 2 leti in 4 mesece star mulček mi je danes dvignil pokrov. Joj, ko samo pomislim, bi se rada dala ven iz kože.

Dala sem mu namreč flumastre in mizico na travico, da sva risala. In grem samo za minutko na wc. In kaj se zgodi? Smrkavec v tem času, kot da bi ga obsedel hudi duh, steče do hiše in z rdečim flumastrom poriše lep del fasade! Za popenit. Fasada še ni stara eno leto in za vso to prenovo bom plačevala še krepkih 10 let! Ma, čist sem aut. Malega sem nagnala v sobo, kjer se zdaj tuli, ker točno ve, da me je razkuril do konca!

Milijonkrat sem mu že rekla, da se riše le na list, pa nič ne zaleže. V stanovanju imava že vse stene porisane, pa čeprav se tu ne sekiram tako zelo kljub temu, da imamo vse prenovljeno.
Mojemu otroku nič ne zaleže! Nič! Sploh me ne uboga, kar koli mu rečem, je kot bob v steno! Noče pospravljat igrač, pa naj ga lepo prosim ali zahtevam.
Ne znam ga vzgajat! Kaj se dogaja, sem res tako zanič mati!!!!

Eh, tako sem jezna, da se mi iz ušes kadi.
Morala sem dat to ven iz sebe.

_____________________________

Letos pa bo!

Najprej se pomiri in nisi nič zanič mama.Pride to otroku,kaznuj ga tako da za neki časa pospraviš barvice in mu lepo povej,da se to ne sme.Vsak otrok nekaj proba,ne se sekirat.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!

Ej mogoče je kaka taka luna. Naša je dva dni nazaj porisala mizo, nato pa z rokami lepo packala po porisanem.Posledica umazana pižama, miza, stol, prsti,...
Flumastri so izginili za nekaj časa, druge kazni sicer ni bilo, res pa je da je bil to prvi spodrsljaj.
Drugače pa oprosti mislim, da bi TI morala odločneje ukrepati že pri popisaovanju sten v stanovanju. Saj je smatral, da zopet govoriš, da pač ne sme, ampak je predvideval, da hudega ne bo.Ti si se sicer tolažila, da boš stene samo popleskala z jupolom in nisi niti zganjala ne vem kakšne panike.Sedaj ko je pa umazana fasada, pa pomisliš koliko bi te stalo, da stvar popraviš....
Otroci potrebujejo konstantne prepovedi. Če se reče ne risat po steni, potem to ni važno je vstanovanju ali izven njega.
Ampak za to še nisi slaba mama.Saj se učimo sproti, pa tudi ne vemo, kaj bodo mulčku ušpičili.

Relax! pač petek 13.

ok, kot prvo, te čisto razumem, kot drugo pa moraš vedet, in verjetno že veš , da je to zelo naporno obdobje pri malčku in okoli tretjega leta se stvari neizmerno izboljšajo.

recimo, moja dveletnica zelo rada riše po stenah (čeprav jo že mineva), moja 3,5 letnica pa že ve, da to ne sme in tamalo krega.

Glede pospravljanja igrač pa mi tudi nismo na boljšem, vendar sem kriva sama, ker ne vztrajam vsak dan (predvsem pri 3,5 letnici). Ko pa vztrajam, pa pospravi vsaj nekaj igrač. tamala kot da me ne sliši.

tak da se tudi jaz take zadeve sprašujem občasno. Pa pol mine.

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

nisi zanič mami, imaš samo zelo zahtevnega otroka. če pregovarjanje ne zaleže, je treba pač malo prilagoditi situacijo - pri nas so flomastri vsi pralni z vodo, odkar imamo malega razgrajača. pa tudi veliko kompromisov sem že naredila, da je mir v hiši. risanja po steni pa ne dovolim nikjer. če riše notri, potem ne ve, da zunaj pa ne sme. malo večkrat takole popeni, da bo vedel kaj sme in kaj ne sme. nekateri otroci morajo pač doživeti, da se jih prime.


_____________________________

iz malega zraste veliko

Ej, sorry ampak ne vem zakaj daješ 2 in pol letniku flomastre?! Oziroma če jih že kupiš kupi pralne. Alternativa flomastrom so voščenke ali suhi barvniki, prstne barve in pralne tempera barve.

Pa veeeeeliiiiik list papirja.

Poznam te finte, ko tamali izkoristijo priliko.Ko je moja sestra bila majhna in se je ravno naučila pisat črke, je pri babici na fasado napisala pol metra velike črke...saj nismo vedeli ali jo naj nahoblamo ali ji naj zaploskamo

ko se ti strga.... pač zašiješ (tudi tole šivanje ima dva pomena v tvojem primeru)

_____________________________

"Posadil bom drevo zlata"
(komentar našega 7 letnika, da mu ne bo treba služit denarja)

Ma ne se sekirat...nama je začel trgat tapete dol, pa sem ga kregala, pa ni bilo haska...nazadne si je v svoji sobi vtrgal dol tapeto v obliki zajčka in njegov komentar, ker je direkt ob glavi ko spi. No komentar je bil"me bo zajček čuval"...pol pa naj še kaj nazaj odgovorim, razen to, da bo do nadalnega imel tega zajčka na steni.

Al pa včeraj, igral se je v peskovniku na balkonu...pa sem sam do predsobe skočila po predpražnik, da mi ne bo peska v dnevno znosil....pridem po 15 sekundah nazaj, kaj misliš kaj je dela...lulal na spodnji balkon sosedom in to ciljal točno v razmik med betonom in ograjo....pa  ga skregam,da bi lahko letel do WCja...njegova izjava "mami ne bom, ker bo pesek v sobi in boš huda" ma to sem mu nekaj minut prej razlagala,...pa mi je kontra v pravem trenutku vrgel in kaj naj mu odgovorim, razen da se to ne dela...ampak živce pa spije.  mali....

Kok je rekla moja teta, ki ima pubertetnici dvojčici doma "Bodimo srečni da so zdravi, vsa obdobja enkrat minejo"

Tud mi imamo že po stanovanju par črt, pol jih hodi pa z radirko radirat ko itak ne grejo dol. Da ne pravim o pohištvu. Pa točno ve mulc, da lahko riše po papirju, ker ko ga vprašaš ti da jasen odgovor. Njegov komentar na vse lumparije: "Tajfel si!" zraven pa se nasmeji tak, da je zadnjič ena moja teta mela kar solze od smeha v očeh. O igračah se niti ne bi pogovarjala. Tri not deset iz škatle . Saj bo minlo, pa bo kaj drugega.

_____________________________

Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120

Jaz ji tudi raje iz preventive ne dam flomastrov, ampak samo barvice ali voščenke. Sicer ne kraca ravno naokrog po stanvanju, razen enkrat je pri tašči z voščenko porisala beš tepih, ko je bila pod tastovo kontrolo. Je sedel zraven na fotelju.

SAj sem mu kupila pralne flumastre in res sva šla ven na travico z veliko papirja. Ampak tud ti pralni flumastri ne gredo dol s fasade, sem poskusila. Sicer pa imam z voščenkami še hujše izkušnje, ker se mi zdi, da se še težje odstranijo.

Sicer sem se potem kar hitro pomirila in sva imela pogovor, ki pa verjetno ni kaj dosti zalegel. Moram pa res priznati, da je mali res zahteven otrok. To vidim šele zdaj, ko opazujem druge otroke. Naš je pravi živc, vsepovsod se plazi, takoj uide, če le ima možnost, bognedaj da bi se me držal za roko, z vsakim tujcem gre in je pravi razmetovalec. Včasih se mi res zdi, da bom dobila živčni zlom. Vsako stvar mu je treba 1000x povedat, ga prosit, pa je še, kot bi govoril steni.
Eh, ne bi več naštevala, da si ne bom še jutra pokvarila.

Po drugi strani pa je tud zelo zlat, tak dobrovoljček, pa najbolje je zjutraj, ko se tako rad cartlja.
Kaj morem, tak je in moj je.

_____________________________

Letos pa bo!