...ničesar in nikogar?! Kaj narest? Mene je včasih kar groza, ker gre mrtvo hladno z vsakim, ki pride mimo. Zadnjič se je zapičla v enega 10-12 letnika na kolesu in mu nekaj govorila in razpredala. Tamal jo je samo butasto gledal, potem se je pa odpeljal s kolesom. Zara je pa za njim vpila:" No, adiiijoooooo!" In pol je šla kar za njim... In take fore. Vsak večer me boli želodec od celodnevnega pregovarjanja in dopovedovanja. Saj mi je po eni strani fino, da se ne boji ravno vsakega, ki ga sreča, ampak tole je pa že skrajnost.
Ne vem več, kako bi ji razložila, da bi razumela, da to ni vedno OK.



_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Kaj pa da ji pripoveduješ kakšne zgodbice z bolj skeri koncem?
Sigurno obstajajo tudi knjigice z vzgojno vsebino, ampak če je tak Rus , vprašanje, če sploh hoče poslušati. Mogoče bi potem res bolj palile kakšne namišljene zgodbe.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

se pridružujem klubu. ravnokar iz zelo napornega sprehoda z našim dveletnikom. namesto, da se sprehaja, teče. iz inata gre ravno v nasprotno smer kot želim jaz. to da se skrijem je itak brezveze, ker gre ravno naprej. pogovarja se z vsakim, če ga ogovori kdo iz avta, bi šel kar z njim. kolega tovornjakar, ki ga je videl prvič, ga je peljal kar na điro. sploh ni zamijavkal.

zame kar groza, po zelo ubogljivi sestrici. na sprehod samo še travniki ali voziček. čeprav tudi tam ven zleze, ko mu več ni prijetno.  jaz pa še potrpežljivo čakam, kdaj bo bolje.  kakšne dan je res naporen, kdaj pa preseneča.

_____________________________

iz malega zraste veliko

Ma saj ji velikokrat povem pravljico o slončku, ki ni hotel dati roke mami in se je zato izgubil. Takrat posluša z vso vnemo in vse mi obljubi, ampak kaj, ko je naslednji dan spet ista zgodba.

Piščanc, ja...popolnoma isto...teče, teče, teče...sploh se ne ustavlja...mi se sprehajamo samo po neobljudenih delih narave, kjer vem, da ne bo kam padla in jo lahko spustim.
Ali pa v drugem primeru - malo "poskenira" osebo, ki si jo je izbrala in gremo v akcijo.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Hja, mogoče je prebrihtna za zgodbice o slončku. Mogoče si izmisliš eno osebo. Jaz sem si enkrat izmislila zgodbo o punčki Jožici, ki se je v Šparu onesvestila, ker ni hotela iti počivat popoldan, pa je bila potem na koncu tako izčrpana, da se je mamici onesvestila v Šparu in so klicali rešilca, pa so jo odpeljali na infuzijo  

Če pa res misliš, da je totalno brezupen primer, pa se zmeni s kako kolegico, ki je mala ne pozna, pa naj jo zares odpelje nekam, če bo prisedla. Pa kakšno urco, če bi bila odsotna, bi ji verjetno že začela prpa delat. Sicer je to že res drastičen ukrep, ampak če te je res tako strah, pač moraš nekaj narediti.
Saj ti verjamem, da si že govorila in lajnala tisočkrat na dolgo in široko, ampak kaj, če enim to ne zaleže.

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

A da bi urgenco vpletla ?  

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Meni se zdi, da nič ne pomaga. Vse je v genih. Lahko se vsak dan pregovarjaš do nezavesti, pa bo naslednji dan isto. Vzgoja je bolj čudna reč. Edina reč, ki pomaga, je ta, da si bolj trmasta kot ona. Našo je že nekdo enkrat odpeljal, pri štirih letih, na morju. Hvala bogu samo pred svojo prikolico in so skupaj z njegovim v punčko oblečenim fantkom jedli večerjo - en nora familija so bili - jaz sem pa skoraj živčni zlom doživela, ko ta male ni bilo. Ona bi pa takoj čez eno uro že spet z nekom šla. Šele tam nekje v OŠ si je dala dopovedat, da z ljudmi se ne sme iti. Pa v trgovini je skakala povsod okrog, kar bi še danes počela, če ne bi bila jaz zmaj - pa je že nič kolikokrat šla ven iz trgovine sredi šopinga, pa ničkolikokrat je sploh posledično s seboj nisem vzela preventivno v trgovino... Nič drugega ni pomagalo, kot tečna in zoprna mati, ki je trenutek ne izpusti iz očesa in na vsak milimeter ukrepa. Ogromno energije gre, ampak je pa resnica da je z leti malo boljše. Pa tudi to je resnica, da pri nekaterih otrocih posledice ne pomagajo. Naša npr. vsak dan pusti vse cote, kjer ji odpadejo iz nje, pa je morala vedno vsakič sama ponje, sama pospravit, včasih smo jo tudi sredi noči zbudili, da je šla pospravit za sabo,...naslednji dan isto. Milion reči ti lahko še naštejem, končna ugotovitev je, da so geni močnejši od vzgoje. Edino to me rešuje, da ta mali pa mi da roko in hodi z mano, v trgovini nikamor ne gre od mene, pospravi takoj, ko mu rečem.... Pa ni moja zasluga ne to, da je hči taka, ne to da je sin tak. No, malo že je. Če bi jo pustila, da dela, kar hoče, bi se zmešalo obema. Meni itak, ta mali pa zato, ker bi bila tako razvajena, ker bi bilo vse po njeno, da bi najbrž samomor naredila, ko bi prišla v real life. Pa itak bi v toliko nevarnosti zašla, da vprašanje, kako bi se izteklo. Skratka, samo trma ti bo pomagala, odločnost. Pa leta, ta tudi prinesejo svoje - zdajle je vendarle v najhujšem obdobju, bo tudi to mimo. srečno

Ma saj sem trmasta, ampak tud jst imam svoje omejitve. Nisem robot in včasih mi gre kar na jok od njene ignorance in svojeglavosti.


_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

ja, takole je tudi pri nas. pa s to razliko, da se starejša ubogljiva sestrica že uči neumnosti od bratca.
ampak včasih se mi tok ne da, včasih si želim sprehoda, da bi dejansko kaj videla in kam šla, trgovine brez hitenja in kave brez letanja med mizami. ampak to bo še počakalo.

sem malo premišljevala in dejansko me ne uboga NIČ. pod to smatram, da nekaj naredi izključno zaradi tega, ker sem mu jaz to rekla, pa čeprav si mogoče želi drugače. od mene vzame samo smernice kaj bi bilo dobro in če se s tem strinja in vidi nekaj pozitivnega, potem tako tudi naredi. če pa ne, gre mirno čez gredico in v tem še uživa in se mi smeji. ne boji se ne mene, ne moža, ne avtov, ne tujcev, ne groženj, ne ... je skrajno samostojen - pove kaj želi in kako to želi. kar je pa tudi OK. samo takrat, kadar ga brcajočega nesem čez cesto me mine. se mora pač naučiti ubogljivosti, upam da bodo moji živci zdržali  kondicije imam že precej

_____________________________

iz malega zraste veliko

joj zara, tole res ni lušno... ampak tvoja vsaj spi ponoči ...
ne, čist zares pa tkole - naša mala je pa čist druga skrajnost, ki je tudi moreča, ampak precej manj nevarna...
ima pa prijateljica eno takole malo zaro kot je tvoja - noroooo kako zelo je mala pri še ne 3 letih pogumna - ni ovir zanjo, starša pa živce na peclje ..
držim pesti, da bo kmal boljš... jest bi jo morda poskušala mal prestrašit enkrat - tko da se npr. dogovoriš s kom, ki ga ne pozna in da mala dobi eno lekcijo bolj zares.. .samo dopovedovanje pri takih ne zaleže...brihtni so pa tud zadost, da vejo, da besede ne bolijo... sicer ne vem kakšno lekcijo, ampak kakšno tako akcijo si zmisli ,da te bo res hotela najti pa te ne bo - morda bi jo to izučilo za kak teden

_____________________________

Svet je lep!!

ne vem, če boš kaj dosegla, Zara. Sicer ne vem, do kam gre tvoja, probaj jo enkrat "izgubiti" izpred oči, tako da te ne vidi več, malo počakaj, pa boš videla reakcijo, če bo pritekla za tabo ali ne. Ker naš je ista budala, šeta vsenaokrog, od človeka do človeka, z vsakim se pogovarja, boli ga takrat kje sem jaz, ko pa se zavede, da meni, pa v jok in mami, mami...sredi trgovine, sredi veselice ali karkolipačže. Zelo zoprno, vem, ampak drugega kot imeti jo non stop na očeh se mi zdi, da ne deluje. Pa vem, da se bvčasih človek samo za sekundo obrne, kot jaz recimo, in mulca že ni. Ga kar ni. Kar luta kot bi bil malo čez les. Eni otroci so pač taki, prej ko se boš sprijaznila, lažje bo oz. naporno je, da ga morš non stop gledat. Mogoče pa z leti potem preraste, upam, da ja, sicer pa se mu zdaj pri petih letih že kar da kaj poveda, razložit, tupit, da ne sme z vsakim, da vsi ljudje niso prijazni....

Vidiš to je to in ti ni pomoči, žal . Resnično imaš smolo, da so fotrovi geni prevladali .

_____________________________

Homines quod volunt credunt. -- "Ljudje verjamejo to, kar želijo." (Julij Cezar)

Smo že v klubu .

Mičica se proda za tamalo Kinder čokolado. Kaj čem? Nič. Še jaz si vzamem košček.

Ampak pri našem načinu življenja ni to nič čudnega. Bi bilo bolj čudno, če bi bilo dete normalno

Sej res človek več ne ve... narediš vse, da otrok ne bi imel slabe izkušnje, strahu ... in potem ugotoviš, da bi bilo boljše zanj in zate, če bi jo imel ... vsaj majhno ...  Kako to dozirat?

Pri nas še nimamo teh težav. Ema (16 mesecev) se zaenkrat še boji tujcev kar je prej kazala z jokom sedaj pa tako, da, ko jo kdo gleda ali ogovarja, enostavno zamiži. Vsi potem mislijo, da spi (razen, ko to počne stoje ) in jo pustijo pri miru ... midva z možem pa ...  .

Sem se pa zadnjič na otroškem igrišču zamislila, ko se zelo dolgo ni ozrla, da bi pogledala kje sva. Igrala se je in raziskovala ... najbrž si je mislila: se bosta že znašla par minut brez mene .

Moj nasvet? Nimam pojma!

Bini. Pri vseh km, ki jih naredi na dan, ni čudno da spi celo noč. Zvečer je izčrpana, ker je cel dan rock'n roll...n' roll...n' roll...Sicer sem pa že večkrat probala s tako finto, da če mi kam spiči, samo grem v drugo smer in zavpijem ADIJOOOOOOOOO JST GREM in je takoj uletela za mano...to pali, ja...ampak ne v 100%!
Cuma, tvoja pupa je pa sploh pametna. Zapre oči in = case closed. Zgleda pa, da je pri Zari res ta genski zapis  tako dominanten...grem zdej vložit tožbo.

lpZZZZzzzzzzzzzzzzzz

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Zara pri nas je podobno. Tolažim se s tem, da je to najbrž ena izmed fint in bo ga minilo. Pa seveda ga niti pod razo ne izpustim izpred oči. V razne centre pa niti nimam navade hodit.
Sem se že skrila, pa kao en stric bo ga odnesel sem mu že grozila pa nič ne pomaga...saj niti ne kapira kaj to pomeni, da te odnese kdo.
Sedi in čakaj da jo mine!

Joj Zara pazi samo da deklico PREVEČ ne ustrašiš. Da ne gre v kontra. Jaz sploh ne vem če je to strašenje tako dobra ideja...
Koliko je pa stara? Če je še majhna se lahko zgodi da se čez noč začne sama od sebe zavedati nevarnosti.

Evo še ena neustrašljiva češpljica. Naša je ista. Boli jo kam gre, s kom grem... Najraje teži tistim malo večjim fantom, ki jim itak ni nič jasno, kva zdej ena smrljkica hoče od njih. So zadnjič sedeli ene štirje 10-12 letniki na igrišču z žogo. Naša pride mimo se zakadi v žogo in jim jo spiči in se reži zraven in tuli kot da bi bila podivjana
Al pa to... Sedijo oz. slonijo na našem avtu eni mulci, mojemu soprogu se je kar pokadilo iz ušes ko jih je videl... in jim je ene par krepkih napovedal. Jaz dam lupinico s tamalim v avtu, Sara se med tem postavi pred mojega razbesnelega  da roke v pas in začne ragljti: kaj je fantki, kaj je fantki....  Jo popokam v avto in ona tuli za njim: adijo otroci, adijo otroci
Enkrat jih bo tako fasala, da se ji bo ornk zasvtilo.
a da je to v genih  Od mene jih ni dobila. gospod  pa so bolj take sorte ja.
Jaz upam, dajo bo s časom minilo. Jo je pa treba imeti non stop na očeh. Ni druge.

Očitno pri punčkah prevladuje to divjanje. Pri nas je urnebes od kar je shodila in to je sedaj 4 mesece.
Leti mi povsod,jaz v eno smer ona v drugo,boji se itak ne nobenega,tudi gre z vsakim,pelje se na vsakem toboganu brez strahu,zleze nanj,pa če so stopnice še tako strme,v glavnem za pop....Glede na to,da sem proti koncu nosečnosti se mi včasih meša zraven nje. Tudi varuška pravi,da je najbolj živ otrok od vseh 5 kar jih pazi in je tudi najmlajša,tako da............geni so geni in tu ni pomoči.Pač imamo smolo,da je pobrala to od mene,baje sem jaz bila tudi neumorna,mož pa kam si ga posadil,tam je obstal,ampak se je očitno z leti spremenil .

Sej skozi pravim,da še ena taka divja punčka,pa bom doma čez dve leti seljena v sosedno naselje (Hrastovec) .

Tako,da tudi jaz nimam nobenega nasveta,kajti nujno ga potrebujem tudi sama.



_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007

Naš otrok (3 leta) je tudi tak.....Se nikogar ne boji, vse jo zanima, strašno bi bila rada samostojna, gre brez skrbi kamorkoli....kr mal preveč zaupljiva...Je zelo flegma, v vrtcu se sprehaja od skupine do skupine...Gre kao na wc pol pa še malo okrog-v kuhinjo, k bratcu...skratka cel vrtec jo pozna, ona pa tudi vse tam. Tako da mi pol pripoveduje kdo je kdo, lejga unga, pa tko.....Pri miru je bolj malo, še pojest nima časa....Takale je tale naša pupka..

_____________________________

May you be strainghtened by yesterday¨s rain, walk straight in tommorow¨s wind and cherish each moment of the sun today.

Gina je napisala, da je z leti boljše. No, Zara, da te potolažim, pri petih letih in pol ni še nič boljše, za naprej pa še ne vem .

Moj nasvet: en persen v rit pa kondicijo nabirat

< Sporočilo je popravil nejcko -- 28.5.2007 23:31:42 >