Kaj storiti? Kakšna je pravilna reakcija? Še posebno me zanima, kako naj ravnam, ko to stori na javnem mestu, kjer je polno ljudi. Otrok je star 4 leta. Resnično sva z možem obupana, saj se je njegovo obnašanje začelo ponavljati in več ne veva, kaj naj storiva, da ga končava. Doma mu pač dava črno piko in po določenem številu le-teh ima kazen. Če pa to stori v javnosti, pa mu poveva, da je to početje nedopustno in ga nato ignorirava. Vendar ne ukrep doma ne tisti zunaj, ne deluje, saj se vse skupaj stopnjuje.

zakaj bi bilo pa nedopustno vedenje dobro ignorirati?

Ja ko te udari, ga primi za roko, jasno in glasno povej(res bodi odločna, trdna), da tega v nobenem primeru ne pustiš in da če se samo še 1x ponovi, bo za kazen ostal brez risank, bonbončka(karkoli) in to tudi naredi potem...jaz ko nekaj rečem se tega strogo držim! In če ne pomaga, bo naslednjič 3 dni ali 1 teden brez risank, igrač...slej ko prej zaleže..pri vsakem otroku nekaj drugega, tako da težko reči kaj bo pri vašem!  In očitno mu taka kazen ne zadostuje, če se stopnjuje, mal vaju ima za norce po domače povedano!

zakaj, ker tam te je sram, ker drugi vidijo? Doma je pa drugače? Pusti tiste črne pike, pa zvezdice pa ne vem laj še, ko te naslednjič udari, ga močno primi za roke, glej v oči in divje povej, da se to ne dela. tako divje, da se te ustraši. za to ne rabiš vpiti, pač pa spremeni glas v globokega in ga glej naravnost v oči. naj se te ustraši. ja, ustraši, sicer se boš čez par let ti bala njega. točno ve, da ne misliš resno s pikicami in zvezdicami, zato te vedno okoli prinese. in v javnosti še toliko lažje, ker ve, da boš še toliko manj jezna. spet me skeli za ušesi.

Sicer me bodo nekateri popljuvali, ampak naj bo - če me otrok udari, ga enostavno udarim nazaj po rokici, če me uščipne, ga uščipnem nazaj (seveda z občutkom - ne premočno, ampak še vedno dovolj, da mu ni prijeten občutek) ipd., da še isti trenutek na lastni koži izkusi, kako je to "fino", če te nekdo udari, uščipne ... Sem jih probala skregat, jim razlagat, da to ni lepo, da mamico buba ipd., pa sta se mi smejala v obraz in me še enkrat in še enkrat ...  udarila ali uščipnila. Če dobita takoj vrnjeno nazaj, se pa samo kislo zadržita in ne poskusita več, potem je pa doooolgo spet mir, preden jima pride na um, da bi me udarila ali uščipnila. Zdaj sicer že bolj vesta, za kaj gre, tako da je večinoma že dovolj, če ju samo opozorim, da če me še 1x, ju bom jaz tudi nazaj, pa mi potem ni treba, ker ne ponovita.

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009

Jaz sem naredila enako - zdaj jo je itak že minilo.

 
Ravno v javnosti tega ne bi smela ignorirati. Nikjer, pravzaprav. A če so drugi ljudje prisotni se pa lahko izživlja nad vama? Trdo ga primi za roko in povej, da se tega ne dela. Pa kaj, če so ostali okrog. Take stvari rastejo z mulci in, če mu zdaj ne boš znala preprečit, bosta v puberteti oba tepena.

Zate, zmajaz, pa že pišem prijavo. Drugače se pa globoko strinjam s tabo.

< Sporočilo je popravil ZARA -- 4.11.2010 18:04:47 >

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Saj bo boljše, se popraskaš :-).

Nekaj takega sem hotela napisat.

Pike so za majhne otorke in za tiste, ki so vodljivi in že itak hlepijo po nagradah, pri večini pa delujejo le en krajši čas.
Štiriletniki že znajo manipulirat. Namensko manipulirat mislim, se že zlažejo, skrivajo, začnejo iskat bližnjice. In s tabo manipulira. Kazni ni, je nekje odmaknjena, abstraktna, neresnična - zaradi pik in ker te ne jemlje resno, ker ti je bolj pomembno, kaj si msili okolica kot kako njemu preprečit, da ne bo več tepel. In ja, glas je tisti. Mrtvo hladno, direkten pogled v oči in strogo povej, da tega nočeš več doživet. Naj niti ne proba naslednjič. V trgovini isto.
Jaz bi našo še odpeljala domov in z mano ne bi smela več - njej zelo veliko pomeni, da lahko gre z mano po opravkih.  Ali pa karkoli mu je pač pomembno. Tistega ni. Takoj zdaj, ne ko se nabere dovolj pikic. Če udari, ker mu nisi hotela kupit igračke, jo ne bo dobil nikoli. Ker je hotel te ali one ali tretje bonbončke, jih ne bo. preprosto jih ne boi, ker se nesprejemljivo obnaša. Ne čez 10 pik. Zdaj jih ne bo.
Glavno pa je, da se ti v sebi počutiš šefa. Da si glavna, da v sebi občutiš, da obvladaš situacijo in si mu v tem pogledu nadrejena - ti se znaš lepo obnašat, on še ne, vsaj ne v določeni situaciji.
Pa vsakič, ko se lepo obnaša, ko svojo jezo izrazi na en sprejemljiv način, ga pohvališ in mu pokažeš, da njegovo mnenje šteje, čeprav se z njim ne strinjaš.

Točno to.
Otroci so v osnovi neobremenjeni in razmišljajo tukaj in sedaj, in ne nekaj enkrat v bodočnosti, kar mogoče bo, mogoče pa tudi ne.

To je tudi full pomembno, ker on do takrat - kadar bo pač nabral te pike, ne bo več vedel zakaj si ga kaznovala.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Milijonarka, zara, ankica, volgoslava, vse smo itso povedale samo v drugih stavkih. torej bo že neki na tem. še kalbota čakam, da ga zaskeli za ušesom

Namesto ene po riti, bo danes otroke za ušesa .

_____________________________

The only man who had his work done by Friday was Robinson Crusoe.

Jaz sem isto delala.....in pri naši tudi ni palilo globoko gledanje v oči, trden prijem za roke in jezen glas, da se to ne dela......ko sem jo pa uščipnila ali udarila nazaj, pa je zaleglo takoj.......

Meni to dajanje pik in pik za nagrajevanje ne sede........rajši takoj nagradim ali pa kaznujem.....saj čez nekaj dni otrok itak ne ve zakaj je bil kaznovan ali pa nagrajen......

Hvala za vse vaše nasvete. Prebrala sem cel kup vzgojnih knjig, ki pa so v praksi po večini zatajile. V eni izmed njih je pisalo, da vedenje, ki nas moti, preprosto ignoriramo. Če pogledam na vse situacije, kjer smo uporabili to taktiko, moram priznati, da res ni bila uspešna. Tudi taktiko s pikami in zvezdicami sem pobrala iz knjig, ki je razmeroma uspešna, ampak žal le v stanovanju. Poskusili smo tudi s takojšnjimi kaznimi, ki smo jih vedno izvršili in se jih dosledno držali. Takrat je bilo veliko dretja, ko smo mu odtegnili najljubšo stvar (npr. pravljice ali sladkarije), ampak naslednji dan se je zgodba ponovila, čeprav smo mu vnaprej povedali, kakšna kazen bo sledila. Ko me je enkrat udaril, sem mu udarec vrnila (po riti), pa je bil takoj užaljen in me še enkrat udaril, zato tega nisem več storila.

V javnosti me je pa seveda sram, ampak tega, kaj si bodo ljudje mislili o meni kot materi. Zato ne povzdigujem glasu, se poskušam z njim pogajat ali ga preprosto ignoriram ... pa smo tam, a ne

Volga, zadnjič npr. sva ga videla, kako je hotel pregrizniti kabel od sesalca, ki je bil vklopljen v elektriko. Oba z možem sva čisto ponorela, še posebno jaz, in sva storila točno to, kar opisuješ (prijela za roke in divje povedala, da tega ne sme več početi), pa se nama je smejal v obraz. Naslednji dan sva ga zalotila, ko je v usta dal kabel od fena.  

Zavedava se, da nekaj počneva narobe, ampak ne veva kaj. Ves čas pa samo razmišljam, kako ga bom krotila, ko bo najstnik, če mu že sedaj včasih nisem dorasla. Nisem si mislila, da bo tako težko vzgajat otroka in včasih bi najraje kar ukrepala tako kot sta moja starša. Ni čudno, da mama na moje jamranje pravi: "Jaz z vami v javnosti nisem nikoli imela takih problemov." Seveda ne, ker smo vedele, da bo takoj priletela zaušnica, doma pa kuhalnica zapela. 

Isobela, saj se ne dereš v parku vsak dan kot pri norcih, ne tepeš otroka vsakih pet minut, in podobno.

Metoda pogajati se, sodelovati, vključiti otroka, kar že hočeš, je v večini primerov čisto dobra in ni nobene potrebe, da jo opustiš. Tudi ignoranca pomaga včasih, ker nekatere stvari res enostavno minejo, če jih pustiš pri miru .


Ampak - en odstotek obnašanja pa ne mine in ga ne moreš rešiti z zgornjima metoda. In takrat enostavno ni pogajanja. Če to pomeni, da jo udariš po roki nazaj - jo udari. Brez oklevanja, brez smiljenja, brez premišljevanja, kaj si bodo drugi mislili o tebi. Otrok čuti, če si ti odločna, in enako čuti, če ti nisi.

In ne rabiš skrbeti, kaj si o tebi mislijo drugi.
Tisti, ki razmišljajo, tudi vedo, da vzgoja otroka ni vedno enostavna.
Tisti, ki tega ne počno, in samo gledajo, kako bo tebe sram, pa ne razmišljajo. Torej, zakaj bi bilo tebe sram?

da vas slišim, jaz sem svojima že velikokrat dopovedovala, da se ne sme, na pogovorni način, na glasni način, tudi nazaj sem ju že, ampak tavelki je vztrajal. Sem mu eno konkretno pripeljala enkrat nazaj čez usta tudi že, za kar mi je bilo kasneje žal in sem mu povedala za kaj sem ga. Ampak on je vztrajen in ko je jezen svojo jezo izrazi le na način da udari, ugrizne ali vrže. Zaenkrat smo še v tej fazi in če je pri vaših zaleglo, ste lahko samo srečne. Otroci so pa različni. Pri nas tavelik sploh ne dojame, ta mali pa je. Vzgoja pa je ista!
Bo pa tudi ta faza minila, prepričana sem!

Najprej je dobila po roki, potem pa je za kazen morala še v kot in na koncu za finalno kazen sem ji vzela in skrila še 4 igrače. Uganite, če je ponovila.
Vem, za CSD sem

Tu si zaj... - ko te je še enkrat udaril, bi ga morala tudi ti še 1x nazaj (najboljše po rokici, ker te je z njo udaril) - morda bi te poskusil še 1x ali še 3x, ampak vsakič bi ga morala nazaj, ker je pač preskušal, kdo bo vztrajnejši - in pri tebi je zmagal on - pa si se zapečatila. Saj tako je samo prvič - naslednjič je dovolj, da ga 1x nazaj, pa te ne bo več, ker ve, da boš ti vztrajnejša, potem bo pa dovolj že, da mu poveš, da ga boš nazaj, če te bo tepel - in vedel bo, da ga boš res, pa te ne bo več.

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009

Vem da je že mal stara tema ampak zadnji post od zmajaz...
Jst se pa nebi (in se tud ne) klofutala v nedogled. Načeloma se mi ne zdi narobe ali pa za CSD ampak lažja varjanta je še da ga primeš za roko da te ne more udarit. Pri nas je tko da kadar mi res pisker dvigne in da me pol še udari jo tudi jaz nazaj, ko me hoče še enkrat pa jo primem za roko in ji povem da me je enkrat že udarila, da še enkrat me pa ne bo... In razume, pa čeprav je zelo trmasta punca... In ji na kraj pameti ne pade da bi me še enkrat udarila.
Je pa v osnovi to isto kot je zmajaz pisala, ne pustiš mu da v tej vojni zmaga. Ker izgubi tudi če te ne more udarit.


_____________________________

Moji otroci - moja sreča
Neli- 4.8.2007
Kristi- 8.2.2009
Lev- 3.12.2010

Ja - se strinjam - samo zmagati ne sme. Če pali, da ga primeš za roko, je to super. Samo pri našem sem to že poskusila, pa ne glede na to, kako dolgo sem ga držala, me je potem, kakor hitro sem ga enkrat izpustila, spet udaril.  Pa sem ga spet nekaj časa držala za rokico, pa spet, ko sem ga izpustila, me je udaril. Potem sem ga nazaj (po rokici), pa on mene, pa spet jaz njega in to se je ponavljalo enih parkrat, na koncu pa on v jok, rekel "mamiiii" in mi je padel okoli vratu v objem. Od takrat je bil pa doooooolgo mir s takimi poskusi "kdo bo zmagal". Pač ugotoviti moraš, kaj pri tvojem otroku najbolj pali, samo pustiti mu ne smeš, da pri taki stvari on zmaga, ker potem si po domače rečeno "v riti".

_____________________________

Ta večja: 05.01.2008
Ta mali: 01.05.2009