Pri nas smo se znašli v godji iz katere se ne moremo izkopati. Naša 2,5 letnica je postala zverina. Je zelo brihtna punca, ki vse še preveč dobro razume, vendar ne sprejema avtoritete. Zadnje čase je v njej veliko jeze, kadar ni po njeno. Takrat leti vse po tleh. Tole pa pišem zaradi "nočnih situacij". Dogajati se je začelo, da se zbudi  in začne jokat. Vendar pa mi od nje ne uspe dobiti povratne informacije, zakaj joka oz. kakršnegakoli odgovora. Zgodi se, da se zbudi ker jo lulat (plenic več nima), ampak se kr joče in joče in joče. Gre za tak jezen jok. Ne morem ji dopovedat da naj vstane, da bova lepo slekli pižamico in da gre lulat. Njen odziv je ignor. Kot da me ne sliši kaj ji govorim, pa če tudi jo noro lulat. Noče niti k meni, da bi se pocartale. Samo jezno se dere. Ne smem se je niti dotaknit, čegrem pa stran, se pa še bolj dere, v stilu, kam greš mama. Dobesedno ne vem kaj naj še storim, saj ji z ničemer ne morem ustreči. Ne zaleže nobena beseda, ne lepa ne grda. Še ji dam eno čez rit ne pomaga. Vse skupaj se sliši dokaj neverjetno, ampak pri nas res NIČ ne zaleže. Edino zverinsko dretje tudi po celo uro, potem pa omaga. Pri tem ponavadi zbudi celo bajto.

Ali se je katera znašla v podobni situaciji? Jaz ne vem več kaj naj naredim? Kam se sploh obrnit na kako strokovno pomoč? K pediatru?

Mogoče se pa sploh ne zbudi iz spanja. Mogoče je še na pol v snu in ne loči, kaj je res in kaj ne. Včasih se otrokom kaj takega sanja noč za nočjo za nočjo. Kaj pa če jo prisiliš, da se stisne k tebi. Mislim, če jo močno objameš, tudi če se otepa? Pa ne kar obupat, če prvih 10 sekund noče. Če jo je strah, ji bo objem pomagal.

Če pa je vzrok kje drugje, potem pa ne vem. Če ti tuli tudi čez dan, potem je stvar precej bolj komplicirana, ker je deklica najbrž tak karakter, bolj vztrajen in pogumen. Tukaj nič drugega ne pomaga, kot da si sama bolj vztrajna in bolj dosledna, kot ona. Meni je bilo to obupno težko, ampak se naučiš, ko ti je pretežko tako še naprej živet, ko misliš, da se ti bo od otrokovega neprestanega cviljenja in tega, da zahteva svoje, svoje in samo svoje čez vso mejo dobrega okusa, že zmešalo. Če gre za to, da ona izsiljuje, potem pa objem ne bo pomagal, ampak tudi ponoči zgolj in samo to, da ji pokažeš, kaj je ok in kaj ni. In dretje ponoči sigurno ni ok. Vendar je meni vseeno čudno, kar pišeš. Težko bi povezala razumsko s čim drugim, kot prvo, zgoraj omenjeno stvarjo, da na pol sanja. Kaj pa vem.

Aja, še to, večina otrok ne hodi ponoči lulat. Tudi pri teh letih lahko zdržijo celo noč brez lulanja. Le zvečer ji ni treba dajati več kot normalne doze za pit. Mogoče je pa potem ne bi lulat tiščalo.

Saj na začetku mogoče res še na pol spi. Jaz ji najprej poravnam odejico in jo božam,  tako da kadar je na pol v spanju potem tako zaspi. Samo zadnje čase pa ne deluje. Jezna je kot hudič, pa se nikol ne jezim nanjo. Tudi če se pripeti, da ji uide v posteljo in se zbudi zaradi tega, je ne oštevam. Ona me mahne če jo hočem stisnit. Potem se ponavadi usede, amapk bog ne daj da bi jo jaz pocartala.
Glede lulanja .....zvečer gre pred spanjem na kahlico, pa ne dajem ji skoraj nič za pit, kar tudi sama zdaj že ve.

Jaz res ne vem v čem je finta, ker se res totalno trudim, dane znorim, da sem sama umirjena. Samo predstavljaj si mencajočega otroka, ki stoji ob kahlici s slečeno pižamo, z nago ritjo zraven kahlice in se dere kot nora. Lulat pa ne. Pred dvema dnevoma se mi raje na tla polulala. Na silo jo dat na kahlo pa ne gre, ker sile sploh ne sprejema. To sem že nehala poskušat. Včraj se je pa spet polulala in potem se ni hotla slečt, čeprav je drgetala od mraza ker je stala sred sobe z mokro ritjo. Mislim noro. Če ne veidiš, ne moreš verjet, kaj se pri nas dogaja ponoči. Potem sma jo pač na silo slekla, kar je zgledalo kot bi jo odirala.

Stvar me počasi začenja res skrbeti, saj dobimo čez dva meseca dojenčka. Sploh ne upam pomislit kaj se bo šele potem dogajalo.

In ja, to imaš prav, karakter je pa res močen. Prava šefica  že zdaj.

Ja, pa še to....tudi to, da izsiljuje mi je jasno. Samo kaj naj storim, če pa nič ne zaleže. Ona celo ve, kdaj dela kaj narobe, saj se vedno pogovoriva o zadevi, potem ko se umiri. Saj tudi čez dan so "pripetljaji". Vmes, ko trmari, me spoh noče poslušat. Dere se name : "Ne mi kaj govorit!" Ko se skulira, pa vse ve, kaj je naredila narobe, česa se ne sme.  Samo to je ne odvrne od enake reakcije nasledjič.

---

Pogovori se s kom, ki ima podobno razliko v letih, pa vsaj po tel. se pogovori s kakšnim strokovnjakom. Prvi otrok je ob rojstvu sorojenca navadno zelo prizadet. Če vzamemo na znanje, da naj bi se šele okoli tretjega leta "dokončno odtrgal od popkovine", pa imaš najslabšo kombinacijo. Sama imam med prvima otrokoma razliko 2 leti in 8 mesecev in je blo tud hudo. Nam je takrat pediatrinja svetovala , da naj se tisti, ki ga ima prvi otrok najraje (poleg mame seveda) ukvarja samo s starejšim otrokom in naj dojenčka niti ne pestuje na samem  začetku. Obiskom je itak treba vnaprej povedat, da se najprej posvetijo večjemu, če prinesejo darilo, ga mora dobit tudi večji otrok. To je približno vse kar se ta trenutek še spomnim. Čim več se pogovarjaj z njo, pojdi v knjižnico in si priskrbi kako knjigico na to temo in jo skupaj preberita. Ko pa bo prišel dojenček, pa se poskušaj organizirat tako, da boš vsak dan vsaj nekaj časa posvetila samo tavečji.
Vse dobro!

Cela stvar je cist zastrasujoca. :(

Tudi moja teorija je ta, da tamala ve, da bo dobila druzbo in ne bo vec sefica in da jo to jezi.
Te reakcije so pa res grozne, po moje nimate kaj drugega, kot da ste vztrajni, pa tud ce jo slecete na silo, ko se polula.

Drzim vam pesti!!!

Hvala vsem za lepe misli. Problem je edino v tem, da še vedno ne vidim rešitve.

Mislim pa, da se tamala s prihodom novega člana sploh še ne obremenjuje. Kaj šele bo, ko jo bo še to žrlo. Seveda jo pa že od začetka pripravljam na to, da ima  mami v trebuhu zdaj dojenčka. Šok je itak neizbežen, ker trenutno kjub vsemu govorjenju tega deteta še ni na sceni.

Zdi se mi, da že zdaj komaj shajamo, kaj pa šele bo. Ne vem več, a naj se kr sprijaznim z zadevo in čakam da izrase iz tega ali naj se intenzivno borim proti temu. To je moja največja dilema. Poleg tega, da ne vem kako naj reagiram na udarce otroka. Če je ne udarim nazaj bo mislila da me lahko vedno namaha, če ji vrnem, bo pa mislila da je tako ok da se pri nas mlatimo. Začaran krog.

Kaj pa če ma mala kako vnetje in jo boli , ko lula,pa se zato dere in noče lulat?
Kakšno vnetje mehurja al kej podobnega?
Kar se tiče pa odklanjanja tvoje pozornosti in trmarjenja je najverjetneje res to, da je ljubosumna - je bla od kolegice mala tudi taka in je še zdej ko je mlajša 4 leta stara ful problem. Po moje enostavno ne razume, zakaj ne bo več edina, zakaj ji je mamica to naredila - tako pač delujejo mali možgančki.
Kaj naredit? Sama sebe reši, da se ti ne zmeša, ker mala pač ne bo popustila, razen ko bo sama hotela! Seveda, če je res to samo ljubosumje in jeza! Seveda pa je druga pesem, če ji slučajno kaj fali.
Upam, da se kmalu reši in boste vsi srečni ko pride novi član.

_____________________________

MONTIGNAC

A veš kaj se meni zdi, ribica, da imaš tipičen problem modernega starša, ki je prebral preveč modernih, ne-preveč-prav-napisanih knjig in ima s tem povezano slabo vest, občutek krivde, če bi naredil tako, kot je edino človeško in normalno. Če te vprašam takole, a si že kdaj gledala mlade mucke, ko se igrajo? Pa en mucek mimogrede ne opraska v igri samo bratca, ampak mamico muco....kaj se zgodi? Muca ga nazaj udari. In kaj se je mucek mladiček naučil? Da če bo udaril nekoga, kogarkoli, jih bo dobil nazaj. Ni se naučil, da se pri njih tepejo, ker živali se itak ne, ampak zgolj in samo to, da če bo koga opraskal, jih bo dobil nazaj. In to je prav, da se nauči. Kdo pa si ti, da boš dovolila, da te otrok tepe? Si predpražnik? Mu boš pustila samo zato, ker je otrok, da dela s tabo tako, kot ne bi pustila nobenemu tujcu? Ne vem, jaz ne bi.
Naslednja naravna stvar je ta, da kdaj znoriš. Zakaj pa bi se morala nazaj držat, medtem ko otrok zganja cirkus in te zaj...? Ker si odrasla? Ker ti zmoreš? Ker zgledi učijo? Daj no mir, kaj se bo pa naučila iz tega, da si ti mirna ves čas? Povem ti, da imaš vso pravico ji pokazat, da jo imaš dovolj s takim obnašanjem. Tukaj gre samo za to, kdo bo koga, kdo je vztrajnejši in bolj odločen.

Rečeš tudi, da ne prenese sile. Seveda je ne, ker je zelo vzrajna. Bolj kot ti. Tebi je hudo zanjo, ko se dere, ali pa zaradi sosedov.(njej ni pa čisto nič hudo zate, briga jo, hoče svoje) Vseeno je, zakaj. Ne vztrajaš. Kaj te sploh briga, kaj mislijo sosedi, četudi ponoči, če se bejba norčuje iz tebe ali če sebi dela škodo. Če stoji mokra sredi sobe, nima pravice do odločanja. Ti boš odločila namesto nje, pa četudi na silo. Otroka je treba preobleči, če hoče ali ne, če tuli ali ne. Niso otroci naši frendi, v smislu enakosti. Mi smo tisti, ki smo dolžni skrbeti zanje in namesto njih določen čas odločati. Ne moremo se iti demokracije tukaj.

Jaz mislim, da ko boš dovolj odločna podnevi, da se bodo stvari uredile tudi ponoči. Je pa to težko, vem da je. Zelo težko. Nasvet št. ena: nehaj razmišljati, da si kaj kriva, če narediš kaj po človeško in izven čudaških bukel, ki nimajo pojma o pojmu.

Tudi jaz mislim, da se tvoja deklica sploh ne zbudi docela, pa čeprav tako izgleda. Nekaj podobnega se dogaja našemu, ki bo star aprila 5 let nekajkrat na mesec. Naš hodi sicer na wc lulat, vendar se zbudi z jokom, skoraj vedno. Mislim, da ga tlači mora ali pa ima celo strah pred tem, da bi se polulal v hlače, čeprav ga tudi mi nismo nikoli kregali, če se je to zgodilo, ko je bil še manjši. Jaz ga celo nesen v posteljo.
Mogoče bi morala zvečer postaviti kahlico v njeno sobico, da bo "pot" do wc-ja čim krajša in da se sploh be razbudi do kraja.
Kar se pa udarcev (beri agresivnosti) tiče, pa jaz ne reagiram nanje, ker vem, da je moj sinko napol buden, če je sploh buden, zato jih ne jemljem resno. Mislim, da tudi ti ne bi smela teh udarcev primerjati z "dnevnimi". Moj sin se dostikrat sploh ne spomni, da sem bila ponoči pri njem.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kot prvo bi ti svetovala, da se pomiriš, saj iz tvojega posta o dojenčku, čutim res paniko. Nič hudega ji ne bo. Najverjetneje bo dojenčka prav vesela in bo z veseljem prinesla kakšno pleničko zraven, pa ti pomagala pri preoblačenju. Naša skoraj dvoletnica je že taka mamica svojim dojenčko, da je prav smešna.
Morda ti dajem čisto napačen nasvet, ampak probat ni greh.
Če bi ji za ponoči dala plenico in ji nekak dopovedala, da se lahko v plenico polula ponoči...saj si omenila, da je ne oštevaš ko ji slučajno uide v posteljico....tako da predvidevam, da se to včasih še zgodi. No, ne vem....zgolj nasvet. Čeprav obstaja možnost, da ji bo ta ideja še preveč všeč in se ti lahko zgodi, da boš imela čez dva meseca dva v plenici .
Ne vem, no.....

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

Se strinjam z Marogico, da se deklica ne zbudi popolnoma in da jo podzavestno skrbi, da se ne bi polulala in se zato potem noče oziroma ne more. Tudi moj otrok je nekaj časa, se mi zdi, da ravno okrog dveh let, imel take nočne napade joka, ko je samo mlatil okoli sebe in se mu ni dalo pomagati. Včasih sem ga odnesla v dnevno sobo in prižgala TV, pa s eje počasi pomiril. Včasih sem ga opletajočega nosila po sobi gor in dol, kar se mi je pač zdelo tisti trenutek uspešnejše. Sicer pa imamo mi še vedno plenico, pa bo marca star 4 leta. Sicer je zadnje čase vedno suha, ampak zvečer vedno revež že v postelji dvakrat preveri, če ja nismo pozabili dati plenice gor. Tako da to z lulanjem jih izgleda precej skrbi. Zna biti to pri tvoji punčki, ja.

zakaj pa ji ne daš nazaj plenice vsaj ponoči? saj je še majhna, mogoče je vse skupaj pač prekmalu - naj uživa življenje

naša je ponoči imela plenico do 4 leta, potem se je pa sama odločila ali ja ali ne. čeprav je nisem nikoli oštevala za mokro posteljo (parkrat se je zgodilo, ko je bila brez plenice), je imela zelo slabo vest glede tega in šele ko se je sama naučila in odločila da bo brez in kaj to pomeni je bilo OK, od takrat je vedno suha ponoči


< Sporočilo je popravil piščanc -- 16.2.2006 8:59:38 >

_____________________________

iz malega zraste veliko

Moram rečt, da je glede na vse komentarje, najbolj pravilno ugibanje od gine. Ker naša frajlica ne trmari zarad dojenčka, niti tolk zaradi lulanja. To z lulanjem je bilo slučaj zadnjih dveh nočnih bujenj. Drugače se pač dere kr zarad česa drugega, predvsem ker ni po njeno. Zgleda da je moja napaka, da ji nismo prej bolj jasno začrtali mej in smo ji preveč popuščali, zdaj pa težko popravljamo za nazaj. Prevečkrat so se dogajale stvari zarad ljubega miru, kar pa v kombinaciji z njenim močnim karakterjem zdaj dela sive lase.
Čeprav nisem nisem v kategoriji mamic ki se filajo s knjigami. Skušam pač razumno, kolikor se da umirjeno. Opazila sem, da kadar me pripelje do tega da znorim , je še slabše. Ja, pa tud razjezim se, valda, sam pri njeni vztrajnosti mi to ne uide. Samo nje to ne premakne nikamor, ni učinka. To kar pravi Gina drži, res je potrebno veliko truda. Najtežje mi je ohranjati mirno kri. Pa ne zaradi občutka krivde do nje, ampak zaradi mene same.

Glede udarcev pa seveda, nisem njen predpražnik. Samo kaj naj človek naredi, če otrok ne neha udarjati. Nje nič ne ustavi, tudi če jo jaz nazaj. Pa ji vedno povem, da se vsakdo brani in da če bo udarila, bo dobila nazaj. Pa kaj. gleda me v oči in spet udari. To je res težka situacija, sploh za tiste , ki tega ne doživljate. Nobena teorija ne deluje.

Kar se udarcev tiče, sem še vedno mišljenja, da tega ne dela zlonamerno, me pa zanima, kaj toliko časa delaš ob njeni postelji? Če praviš, da je nič ne ustavi, pomeni to, da sploh ni budna in ne realizira situacije. Na tvojem mestu bi jo dala lulat (ali pa tudi ne), jo spravila v posteljo, jo potolažila, če pa bi še dalje udarjala, pa bi odšla iz sobe. Mogoče jo pa ponočo, med spanjem moti tvoja bližina. To ni mišljeno negativno, vendar pri nas je tudi tako, da otrok najraje pi sam in če se predolgo pri njem zadržujem, mi sam reče, "mama sedaj pa idi, ker bi rad spal dalje". Otroci, ki že od malega sami spijo, imajo pač drugačne občutke, kar se tega tiče. Če boš šla relativno hitro iz sobe, se bo mogoče pomirila in zapala 

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore