Ko bi lahko ponovno vzgajala svojega otroka,

• več bi s prsti risala in manj bi s prsti kazala
  
• manj bi ga popravljala in se več z njim povezovala
  
• umaknila bi pogled z ure in usmerila pogled na njega
• poskrbela bi da manj vem in da mi več pomeni
• šla bi na več izletov in večkrat spuščala zmaja
• prenehala bi z resnobnostjo in se bolj resno igrala
• tekla bi preko več travnikov in večkrat gledala zvezde
• več bi ga objemala in manj vlekla
• redkeje bi bila stroga in pogosteje bi ga potrjevala
  
• najprej bi mu gradila samozavest in kasneje "hišo"
• manj bi ga učila o ljubezni do moči in več o moči ljubezni
  

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

 še eden izmed psihopatskih nasvetov, kako postati popolna mama oz. starš 

Ko bi - pa ga ne morem.
Lahko ga samo za sproti.

In to mi je več kot dovolj. Ne potrebujem popolnih otrok in nimam potrebe biti taka mama otroku.

Ja, še bolj smotana bom (ne bi bila, ampak bom ) in enako kul kot sem danes.

rES SEM GLEDALA na uro, res nisem spuščala zmaja, res sem kazala s prstom (predvsem žugala  ) in vse to še vedno počnem in mislim, da sta prav fajn punci. Da ju imamo radi vesta in postavljene imata meje, ker to rabita. Tudi ne rabim jima ves čas za vratom viset, ker se znata zamotit sami in quess what, vseeno vesta, da ju imam rada.
eh ja, mal sem zabluzila, hotla sem sam rečt da nisem popolna mama in to tudi rada priznam.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Če sem čisto iskrena, mi je resnično žal samo za eno napako, ampak sem jo odpravila in ni imela nič s temi tukaj (čisto iz drugega štosa). Druge prčkarije pa ju niso prav prizadele in ustvarjamo tudi več kot dovolj, hehe .

Nisem popolna, daleč od tega, si pa želim pri vzgoji dat svojih 100% - to je edino področje, kjer si želim res 100, povsod drugod je manj. To ne pomeni, da vedno toliko dam, se pa trudim čim več. Večinoma se mi zdi, da je kar ok, kadar je pa kaj narobe z mano, pa tudi že razumeta. Pa včasih je otrokom dovolj, da samo si tam, zraven njih, ni treba non stop met neke vodene aktivnosti (vsaj meni se zdi, da je ves čas preveč - ena na dan je čisto dosti). In kadar je napet dan, si rajši večkrat vmes vzamem po 10 minut in ju pocmulim, predno začneta težit - super pali pri naših.

Kar se mene tiče in tega časa za otroka, se mi zdi, da smo kar veliko skup, veliko pa k temu pripomore moj polovični delovnik (to res toplo priporočam). To vidim ob dneh, ko sta bolani in ju čuva lubi in seveda malo potegnem (pač kot bi delala navadni delavnik) in takrat je dneva takoooo hitro konec! Meni se je vedno mudilo in v bistvu uživam v pogonu, ampak edini čas, ko se mi večinoma nič ne mudi, je, ko smo z malimi in prav paše!

Imam pa srečo, da imam precej občutljive otroke in da mi hitro povesta, če je kaj narobe: če se slabo počutita ali če smo premalu skup. Tako da niti ne morem cel teden dirjat in si ne vzet časa zanju, ker ga enostavno zahtevata (zvečer ne more Ronja zaspat in pove, da me pogreša, recimo). Kar je fajn, ves čas je feed back. In ko ti otrok reče, da te pogreša, pač ne moreš drugega, kot da se mu posvetiš, a ne?


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Jaz se zgolj trudim, po svojih najboljših močeh, zato nebi nič ponavljala


_____________________________

Atijeva gosenica in mamin sonček je naša Tinka, zdej pa imava še malega princa Ožbeja.

Da.

meni se zdi, da kar ok vozim. ce bi kaj vec, bi bilo ze kicasto in pr(po)isiljeno.

itak mi bojo pa snahe povedale kje sem za****la.


< Sporočilo je popravil *miska.mcc* -- 17.12.2010 18:06:03 >

_____________________________

******************************************************
....v glavnem.....komaj čakam poletje!!!!!!

*****************************************************

Pocukrano, v bistvu čisti kič.

mislim da bom na to vprašanje lahko odgovorila šele ko bo moj otrok odrasel. 

_____________________________

... pravijo današnje babice


Lepe misli so, res, samo kaj ko večina žensk ob tem, da ima družino, na polno dela in se žal mora ukvarjati s tem... dečurkoti pa prehitro zrastejo...

Meni je pa všeč . Sigurno bi lahko kje pri vzgoji še kaj izboljšala.

_____________________________

moj 3-letni otrok na morju, navdušeno in razneženo opazuje mravlje: "iii, mravljica! Nosi drugo speštano mravljico!"

Lepa pesmica.....

Eni so užaljeni ali gledajo z viška. Verjetno zaradi slabega občutka. Ne vem.

Dovolj je že da ti to pomaga da kdaj pa kdaj narediš kakšno stvar več v to smer. Ni treba da se spremeniš. Pogosti je dovolj da se na to sploh spomnimo.

No, seveda razen tistih ... popolnih.

Saj tako kot pri vsaki stvari: ena dobra mera samokritičnosti - ne preveč in ne premalo. Se je fajn vsake toliko malo ustavit, razmislit in se opomnit....

Ma, ne vem, če je vedno v tem štos: delamo pač različne napake: eni to, da so premalo z otroki, eni kaj drugega... In potem se posipat s pepelom, da nismo nič skup, čeprav trenutno nimam ne jaz, ne otroci tega občutka, bi bilo hinavsko (oz. samo zato, da "zadostim pričakovanjem"). Moji punci kot rečeno, sta glede tega super: vedno povesta, če je premalo in potem ni nek problem se ustavit, razen če je kaj res izjemnega, da pač nekam moraš (recimo k zdravniku). Res pa je, da nimata tamali še nobenih "obveznosti" ala plesne vaje, balet, športi, jeziki itd... Ko bo to v igri (ko si bosta želeli), pa bo verjetno večji problem

Nam se recimo fajn obnese beležkica idej in pa razni kartončk z idejami, kaj bomo počeli: ko se spomnim kake fajn aktivnosti, si jo napišem, ker sicer se hitro pozabi (vsaj meni zbežijo ideje rade iz glave). In potem jih imam razporejene: sončen dan, igre na snegu, deževni dnevi oz. ustvarjanje notri, izleti v okolici, izleti bolj daleč,... In tako se nikoli ne sprašuješ, kaj bi lahko z otrokom počel, ker je vedno milijon idej. In ker je razgibano, je fajn in ker je fajn, si potem vsi to želimo. Ker vsak dan lego kocke sestavljat v stople bi se mi pa zrolalo in gotovo bi vmes mislila na kaj drugega . Onidve jih pa komot vsak dan sestavljata, samo včasih pač sami, pa delamo kaj drugega skup. Fajn je tudi to, da lahko potem aktivnosti ločiš po tem, koliko so komu všeč in nekatere dela cela družina skup (tiste, za katere vem, da bi mu bilo žal jih zamudit), nekatere delamo same z malimi, tisti čas, ko je oči še v službi...


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Pod to pa podpis.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

PISMO STARŠA
Nekega dne, ko bo otrok dovolj star da razume logiko ki vodi starše pri vzgoji, mu bom rekel:
- dovolj te imam rad/a da te vprašam kam greš, s kom si in kdaj se vrneš
- dovolj sem te imel/a rad/a da sem vstrajal/a da varčuješ in si sam/a kupiš kolo čeprav smo imeli dovolj denarja
- dovolj sem te imel/a rad/a da sem tiho in pustim da sam/a dojameš kako te tvoj najboljši prijatelj izkorišča
- dovolj sem te imel/a rad/a da sem te napodila nazaj v trgovino z napol pojedeno čokolado in da rečeš: To sem včeraj ukradel/la in prinesel/la sem denar
- dovolj sem te imel/a rad/a da sem ti dve uri stala za vratom dokler nisi pospravil/a sobe - delo za katerega je potrebno 15 minut
- dovolj sem te imel/a rad/a da sem ti pustila videti jezo, razočaranje in solze v mojih očeh
- dovolj sem te imel/a rad/a da sem ti pustila izkusiti posledice tistega kar delaš, tudi takrat ko so tako boleče da lomijo moje srce.

A najbolj od vsega, dovolj sem te imel/a rad/a da ti rečem NE tudi takrat ko sem vedel/a da me boš sovražila zaradi tega. To so bile najtežje bitke. Zadovoljen/na sem da sem jih izboril/a ker na koncu so to tvoje zmage.

Jaz moji mami ne bi mogla očitati niti ene od teh reči. NIti ene same.

Tehnofil v tvojem zadnjem postu se v celoti najdem.. Razen ukradene čokolade . Ampak najdem se kot otrok in ne kot starš. Sedaj sem sama mamica, ampak še zelo malemu otročku.. Ampak komaj sedam razumem svoje starše, njihovo vzgojo, njihovo razmišljanje.. Sta delala napake, ampak veliko sta tudi nardila prav. Sama se bom poskušala spominjat napake svojih staršev, in jih ne ponavlat. In poskušala se bom spominjat pozitivnih in pravilnih stvari in jih posnemat.

_____________________________

Najin sonček je privekal:
28.3.2010 ob 17:41 uri. Težek 3410g in velik 50cm.

1.Mesec: 4620g in 54.5cm
2.Mesec: 5690g
3.Mesec: 6400g in 63cm
5.Mesec: 7860g