Velikokrat se je že pisalo o tem, vendar takrat nisem polagala kaj dosti pozornosti na to, sedaj pa imam 2 letnika, ki mi kravža živce in bi prosila za kakšno dobro knjigo o vzgoji, če veste naslov. Kakšna s praktičnimi nasveti glede trme, nagrajevanja,kaznovanja in podobne stvari...

hvala

Jaz bi tudi prosila, naš je star 14 mes. in je pravi mali

Ni sicer prav na malčke specializirana, pa tudi stil pisanja je na momente kar težek, ampak meni so  Juulove (Jesper Juul: KOmpetenten otrok) knjige zelo všeč. Pa Elisabeth Pantley tudi - čeprav sem prebrala samo tisto o spanju (mi smo meli pač s spanjem probleme, ne z vzgojo v smislu postavljanja mej), ampak ima tudi eno na to temo.

Meni je bila do sedaj najbolj všeč knjiga z naslovom "kako se pogovarjamo z otroci in kako jih poslušamo", je pa mogoče malo bolj primerna za majčkeno starejše otroke - vsaj od ene 3-4 let dalje. To knjigo sem vzela v roke že večkrat in se mi zdi zelo uporabna (avtorice se pa v tem trenutku ne spomnim).

Parkrat sem tudi poslušala predavanje Divjak Zalokarjeve, njena predavanja so mi zanimiva, ampak njene knjige me pa nekako ne pritegnejo.

Mala knjiga za velike starše.

Kako najhitreje uničiti svojega otroka.

Joj, ta je za nasmejat! Meni je bila tudi simpatična . Male knjige pa še nisem brala, si jo moram enkrat sposodit, ker jo vsi hvalijo.

ne eni drugi temi so jo pa ful hvalili

men je bla pa zakon Z OTROKOM LAHKO SODELUJEMO..sicer sem jo prebrala v nosečnosti ampak sigurno jo bom še enkrat..je pa primerna nekje od 2 leta naprej..

mam pa tud js v načrtu pri naslednjem obisku knjižnice si izposodit tole malo knjigo


_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

Julija, to sta dva naslova knjig, ki ju je barni priporočila: Kako najhitreje uničiti svojega otroka je naslov knjige o vzgoji, ki je zelo zabavno napisana.

Znanost o vzgoji
Otroško srce je zaklad
Otroci so iz nebes

Ups !!!

Sem mislila, da je bila samo cinična....

julija, se je meni isto zdelo, pa sem šla potem guglat 

Ta Mala knjiga za velike starse je pa primerna ze od zacetka? Rabim neko orientacijo, kako z vzgojo enoletnika. Je sicer zelo priden, pa vseeno bi rada ze zacela z neko vzgojo, ki ima nek smisel, ne enkrat tako, drugic tako. Bi bila ta knjiga primerna?

Pri enoletniku je super, če ga uspeš prepričat, da skup pospravita igrače, da ga lahko kdorkoli napravi, da se zaigra za kako minuto in da ne popeni, če kaj ni po njegovem. To je pa že kar maksimum, ki ga lahko od 1letnika iztržiš, po moje . No, imaš čudežno deco, ki se po pol ure sami igrajo, ampak moji nista bili taki. Zdaj ja, samo sta večji (3 in 1,5 leta).

Pantleyeva mislim, da je od začetka, ja.

joj Ronja, moj pocne vse kar si nastela. Skupaj pospraviva zvecre igrace v skatle ( to pocne z mano ze od malega oz od malega jaz pocnem, on gledal, sedaj ze sodeluje), igra se tudi celo uro, mal pride umes k meni se stisnt in igra naprej ( to tudi spodbujam ze nakako od zacetka, ker delam skrajsan cas na domu ze skoraj od poroda naprej in je bila to pac nuja) , popeni mi tudi ne, sploh ne pozna neke jeze, ce pa vidim, da bi rad kaj prepovedanega ga odnesem stran, ga pripravim do smeha in druge igre, to mi nekako uspeva. Samo rada bi nek profi pogled na vzgojo, da ne kiksnem kje na veliko. Recimo, sedaj v kuhinji s predali sem mu dala enega, drugi so prepovedani. Ne vem,sem naredila ok ali ne. BO ta knjiga potem ok zame. Nisem pa mami, ki ima naj naj otroka, ki nikoli nic ne naredi narobe in mu bo vse dovoljeno, moja vzgoja mora it tudi malo v to smer.

Če to dela, super. Pri nas ni. Njun ni bil tako zanimiv. pa v bistvu mi je bilo vseeno, če brskata po posodah, če imata tako veselje, pa naj. Edino tisti s čistili je pa zaklenjen.

Ja, pantley bi ti bila verjetno všeč. Se  pa pripravi, da nekoč bo imel obdobje trme oz. probavanja mej, ko pa razno preusmerjanje ne bo palilo. Da se ne boš spraševala, kaj si falila. To je normalno, imajo ga vsi, samo različno dolgo traja in različno intenzivno je. Malo lahko na ta dva parametra vplivamo, izbrisat se ga pa ne da, ker je pomembno za razvoj otroka.

no naš je imel do danes en predal na voljo, sedaj so pa vsi zaprti, ker je ugotovil da gre košara ven iz tečajev in je razbijal z njo (česar pač ne dovolim), druge predale mi je pa vlekel ven in ker so samozapiralni, so zalepljeni, ker si lahko drugače polomi prste
nekaj časa je 'ne' deloval, sedaj pa nič več... mislim da bomo pri nas tudi rabili kako knjigo

js sm si pa ravno včeraj izposodila knjigo IZBRUHI TOGOTE in druge oblike otroškega vedenja
bomo vidl kakšna je


_____________________________

Opazujem te kako mirno spiš, te pobožam in ti že stotič preštejem vse prstke...In šele, ko tvoja dlan leži v moji, opazim, kako zares majhen si. Tako majhen si-pomeniš pa mi ves svet!

pred časom sem kupila knjigo z otrokom lahko sodelujete od elizabeth pantley

moram reč da je zelo zanimiva in enostavna za brat

Imamo tudi probleme s spanjem-se vedno ga moram  ujckat. Ja, sej vem, moja krivica... Bi ga pa rada zdaj navadila(nekako), da sam zaspi
Ste pri vas uspeli resiti priblem?

Še vedno ju caratava, da zaspita . NO, Lejla se podoji in navadno kar lepo zaspi, Ronja pa v bistvu že "sama" zaspi včasih, ampak to je tako, da je nekdo pri njej, pa potem gre, pa potem spet pride, pa jo spet mal pocmuli, potem pa enkrat mrkne, včasih tudi medtem, ko naju ni zraven . Še vedno ni tako, da bi prav sami zaspali - da bi rekla: pojdita spat in bi se ulegli in zaspali. V bistvu ne vem, a se to sploh kdaj zgodi - zaenkrat se mi zdi to znanstvena fantastika .
Čeprav po drugi strani je pa fajn: se pocrkljaš, naužiješ ena druge, imaš čas samo za eno (no, ali pa za obe, kadar zaspimo vse tri - nekaj časa je bilo sploh to obvezno), pa taki cukri so, ko zaspijo... Zdaj je fajn, ker Lejla kar hitro zaspi (kadar ji ravno zobje ne rastejo), pri Ronji pa ni treba, da si non stop zraven - midva rečeva, da greva še drug drugega pocartat, pa naju pusti, pod pogojem, da prideva potem spet k njej, seveda;)

Sem ugotovila, da je to naravno (tudi šimpanzi spijo pri mami prvih 7 let, pa so precej prej spolno zreli kot mi;), pa če hitro zaspita oz. če mi ni treba čepet tam v temi ob njima 1 uro, nimam nič proti. Samo tisto obdobje, ki ga je imela Ronja je bilo pa res ubitač. Še zdaj dooooolgo rabi, da zaspi, samo vsaj ni treba, da si non stop tam! In je čisto drugo, če lahko greš vmes kaj naredit! Sva ugotovila, da to samo od sebe mine oz. se vedno bolj osamosvojijo in če jim daš priložnost, potem gre na boljše. POčasi, ampak konstantno. Tak da zdaj se niti ne sekiram več.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

No, tudi meni ni nek problem biti pri njemu, ali ga ujckati(Kot pravis, je fajn, ce zna sam zaspat, da kaj postoris vmes).  So se vzgojiteljice pritozile, da noce sam zaspat . Se pocasi navaja TAM, doma ne, doma je mamica A kaj cem zdaj! MAli je imel zelo dolgo trebusne krce-tam do 7 meseca. Ko sem zdravnici povedala za krcke, je rekla, da ni vsak otrok isti, in da je tudi do 7 meseca normalno. Ok, ni to tema, ampak so pa krci krivi za ujckanje . Cez noc spiva skupaj, cez dan je v posteljici(ce ni v vrtcu).
Tako, pravkrar sem si narocila dve knjigi, in sicer: Z otrokom lahko sodelujete, in Otrosko spanje – brez joka v sanje od Elizabeth Pantley
Sta bili v akciji, v pol cene.

Kaj pa knjiga ABC vzgoja-ali nekaj takega, pa otroci potrebujejo mejo?




< Sporočilo je popravil Biba Buba -- 30.10.2010 14:39:42 >

Čudovita knjiga je od Bogdana Žorža Razvajenost. V njej ugotoviš veliko lastnih napak, za katere se ti sploh ni zdelo, da so napake

Meni je zelo berljiva in praktično uporabna "Vsak otrok se lahko nauči pravil" (Kast-Zahn).