Zanima me, katera knjiga (če sploh katera) vas je dotolkla
: spremenila vaš pogled na življenje ali spremenila vaš odnos do drugih in/ali sebe, do sveta, morda ste se našli v njej; torej, katera je vaša osebna biblija, knjiga, ki ste jo celo večkrat prebrali ...
In lahko napišete tudi, zakaj
Moja je Stepni volk Hermana Hesseja. Ko sem jo prvič brala, sem bila v tistih najbolj kritičnih letih (sladkih 16-17 let) in se mi je zdelo, da je to zgodba mojega življenja in sem skladno s tem razumela tudi njen konec in sporočilo.
Ko sem jo brala drugič, kakšno leto kasneje, mi je bilo njeno pravo sporočilo že nekoliko bližje, šele ob tretjem branju me je dokončno razsvetlila (šla sem proti dvajsetici). Od takrat je nisem več prebrala, sem pa večkrat posegla po njej in prebirala določene odlomke. Verjetno pa bo spet treba poseči po njej zdaj, ko prihajam v krizo srednjih let
mene je spremenil robert fulghum... in to knjiga Vse kar morem vedeti sem se naucil v vrtcu in Ljubezen. Ko sem prebrala njegova dela, sem bila bolj optimisticna in bolj sem cenila male stvari. zelo dobra knjiga, ce ste slabe volje...
Meni je skoraj vsaka knjiga dala nekaj novega, ja skoraj vsaka. Je tudi zelo dosti knjig, ki sem jih prebrala dvakrat ali celo trikrat.
Konkretno spremenila oz. osebno pretresla pa me knjiga, Mi, otroci s postaje Zoo. In to v tem smislu, da si v življenju nisem želela niti poizkusiti drog, ne mehkih, ne trdih. Opisovanje t.i. životarjenja odvisnikov in njihov težki boj, da bi premagali odvisnost, me je podzavestno očitno dosti bolj pretresel in mi segel do živega, kot sem se tega zavedala ob samem branju. Tega sem se zavedla dosti kasneje, mogoče čez 10-15 let.
Možno je tudi to, da sem to knjigo brala v bolj "občutjivem" obodobju, pa da je to bil razlog, kaj pa vem.
Ne morem pa reči, da je to zame neke vrste osebna bibilja, kajti ostale knjige so mi dale neko znanje, so tešile mojo željo po "vednosti" v celoti in ne morem nobene kar tako izvzeti
_____________________________
"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore
Jaz nisem kak knjigožer, a sta se me do sedaj dotaknili dve knjigi.
V srednji šoli smo mogli prebrati slavni Dnevnik Ane Frank. Knjigo sem brala s takim občudovanjem, vsedla se mi je v srce. Je prva in zadnja knjiga do sedaj, ki mi je med branjem na koncu zvabila solze.
Druga pa je Alkimist. Pod roke mi je prišla med puberteto, kot darilo za rojstni dan. Pojma nimam, kje je sedaj, a sem jo prebrala najmanj 5x. In to vsakič, ko sem bila slabe volje in brez kakega cilja, kako in kam. Predvsem, ko sem bila nesrečno zaljubljena, pa problemi v šoli, ... Meni je knjiga pomagala.
_____________________________
Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).
Full mi je ostala v spominu prva knjiga, ki sem si jo sposodila v knjižnici. To je bila Kanglica kaše. Od takrat do danes sem prebrala kar nekaj knjig.
Nekako najbolj se mi je usedel v srce Mali Princ. S svojo ljubkostjo in preprosto resnico.
Zelo všeč so mi Pavčkove knjige ter knjige pokojne Mile Kačič.
Rada berem otr. literaturo. Predvsem Eptine slikanice ter slikanice založbe Kres.
V bistvu bi morala knjiga biti presneto dolgočasna da je ne bi prebrala do konca, ko sem jo enkrat začela brati.
Hm, imam pa čudno navado, da konec preberem najprej in nato začnem na začetku...
Uf, res skoraj vsaka knjiga je nekaj spremenila, tud ta najbolj pocukrani ljubezenski romani.
Prvi hip lahko rečem Arhipelag goli , pa Sadovi zla, Življenje po življenju, pa od enega nemškega avtorja, ki opisuje življenje "gastarbaiterjev" v ZRN - Čisto na dnu,
Pa ziher jih je še veliko, ki se jih ta hip ne spomnim , aja pa Metulj je tud ena taka. Uf, saj se bom jih še spomnila....
Ljubimec - Marguerite Duras Všeč mi je njen slog pisanja. Sama zgodba se mi zdi bolj v drugem planu.
Sexus - Henry Miller Ta knjiga me je pa enostavno prevzela. Ne vem zakaj. Zaradi veselja do življenja.
_____________________________
http://www.ednevnik.si/?w=Margareta
Malo sem prebrala te vaše zgornje poste...
od teh knjig, ki jih naštevate, sta se mi globoko vtisnili v spomin predvsem Charriere-ov Metulj in pa Christiane F.-Mi otroci s postaje ZOO..ta zadnja me je pravzaprav šokirala.
Jaz v bistvu ločujem knjige najprej po zvrsti in potem po učinku, ki so ga imele name..ker sem res prebrala in preberem veliko. Med te, bolj šokantne, npr. štejem knjigo nekega slo. avtorja- novinarja (katerega imena se ne spomnim, pa tudi natančnega naslova knjige ne- mislim da je naslov 'V soju/senci rdečih luči'
), ki je v bistvu njegovo raziskovalno delo o bedi prostitutk in trgovini z belim blagom v Sloveniji...res pretresljivo, zlasti, ker se to dogaja tako blizu nas..
Tudi knjige Dave-a Pelzerja so pretresljive in jih nikakor ne morem pozabiti.
Od razne 'motivacijske' literature se mi zdi izjemna knjiga Bogati očka, revni očka (Kiyosaki) in Pet jezikov ljubezni (Gray), ker vsebujeta res neverjetno koristnih nasvetov, ki so mi kar precej spremenilii pogled na svet.
Od leposlovja sta mi izredno pri srcu novelist fr. realizma Guy de Maupassant in pa 'almighty' Emile Zola...te knjige lahko berem tudi 'po stokrat' in so mi vedno znova zanimive. Tudi Cankar me zelo pritegne. Kar se pesnikov tiče, sta moja najljubša Gradnik in Pavček. Tudi Zlobec ni kar tako
Vsak mesec podarjamo bogata darila nosečkam, družinam z novorojenčki, malčki in otroki, parom, ki si želijo otroka in ženskam, ki bi se razvajale.
Klikni in izberi svoj darilni paket!
To sem si iz firbca kupila in prebrala letos na morju in me je res ganila in dolgo mi bo ostala v spominu. 
