Bi rekla, da otroci razumejo besedo NE kot prepoved že tam nekje po 7. mesecu, sicer različno od otroka do otroka, ampak do enega leta pa verjetno že vsi vedo, da NE pomeni prepoved. Da razumejo, zakaj taka prepoved, traja dlje časa, odvisno od zahtevnosti tistega, kar prepovedujemo in razvojne stropnje otroka. To še ne pomeni, da bodo otroci prepoved tudi upoštevali.
Eni so pač lahko vodljivi in ne komplicirajo, takoj vse razumejo, se ne kregajo. Spet drugi otroci so neeeeskončno trmasti, radovedni in samosvoji. Točno vedo, da je neka stvar prepovedana, če so dovolj stari, tudi razumejo, zakaj je nekaj prepovedano, a bodo šli in naredili točno tisto prepovedano stvar. Ker je pač prepoved najslajša, je treba vse sprobat, poleg tega, da se majhni (pa tudi malo večji) otroci ne zavedajo resnosti možnih posledic. Takim otrokom lahko miljonkrat rečeš, da ne smejo kar stečt na cesto, pa bodo vseeno šli. To zdaj ne pomeni, da je brezveze govoriti ne, treba je biti še bolj vztrajen in dosleden, da jim bo enkrat koooončno le prišlo do možganov, kaj lahko in česa ne smejo.
Večina otrok pa je nekje v sredini obeh opisanih primerov.
Doslednost in vztrajnost torej (eh, ko je teorija tako lahka, praksa nas pa po buči udari ).