Se danes najstniki prehitro spustijo v resno ljubezensko vezo?
Preberite in komentirajte: http://www.ringaraja.net/uporabnik/rr_raziskuje/dnevnik/spolnost-med-mladimi_698.html

jaz se pa s temle člankom ne strinjam pa napisano je kar nekaj....

Sem prepričana, da je to najbolj kompetentna oseba za takšne teme, ja.

p.s.: tut meni se zdi članek kr neki.


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Tudi mene zanima, kako vi sprejemate najstniško ljubezen. Imam nečaka, 12 let, ki trenutno hodi s punco, ki je stara 14. Zadnjič sem pripeljala svoji dve (7 in 5) na počitnice k njim. Nakar pride ta punca na obisk in gresta v sobo. Tam sta bila kakšno slabo uro. Kaj sta počela, si lahko le mislim. Sem ju pa kar malo škilila, ko sta prišla nazaj in se potem še na vrtu vsake toliko objela, si dala lupčka itd. Moji dve sta stvar gledali še bolj od blizu. Ta večja si je kar pokrivala oči in dejala, da sta se poljubljala, ta mala pa je še pristavila, da "z jezikom". Seveda sem se zasmejala, vseeno se mi pa vse skupaj zdi kar malo prehitro. Kaj pa vem, se mi zdi, da sem vseeno bolj nagnjena h konzervativnosti - vsaj pri nekaterih stvareh. Sestra je seveda bolj odprtega duha. Njen mož pa sina celo spodbuja k spolnosti (tako da mu želi naročiti XXS kondome iz Švice ali pač nekje). Saj razumem, da ga v tem trenutku vse živo zanima, ampak, verjetno je zdaj čas za odkrivanje samega sebe. Potem šele pridejo na vrsto punce. Ali kako?!
Tisti, ki že imate najstnike, mi boste zagotovo znali bolje opisati začetke tega obdobja - da vsaj približno vem, kaj pričakovati.

_____________________________

Če imaš 3 sončke, dan ni nikoli oblačen :-)))

BarbaraO, sem tvojih misli. ne vem no, jaz se nisem pri teh letih s tem ukvarjala in mi ni blo nič dolgčas in nisem bila (niti sem sedaj) za nič prikrajšana zaradi tega. sem pa ful brala in - tudi o spolnosti, obvladala teorijo v nulo

barbaraO: jest se strinjam da dvanajst letnik nima kaj delat s kondomi lahko le balončke dela prvi moj poljub je bil tut pri dvanajstih...osebno ne bi pustila da gresta v sobo prvič zaradi tega ker lahko ju zanesejo hormoni kar privede do seksa posledično zanositve in pa zaradi tega ker se jima kaka neprilika zgodi, in jo ne bi znala razložiti to pa lahko po moje vodi v kasnejše probleme v spolnosti...če bi jaz poznala desca ki bi svojemu otroku hotel kupiti kondome bi mu kaj odrezala ali pa ga pržgala okoli ušes ...otroci niso pripravljeni občevati to tako mora bit... to je le moje mnenje

itak po moje z zaljubljenostjo ni nič narobe jest sem bla tut že osnovni šoli zaljubljena problem je prekmalu v spolnost pa jest mislm da tut starostne meje ne morš določt lihk natančno eni majhno prej eni malo kasnej pred petnajstim letom pa je res prekmalu..jmogoče je problem ker se starši premalo pogovarjamo o spolnosti z otroki malo smo zaprti glede te teme...otroku je treba seks predstavit in raz kom naložit da ve kdaj in s kom in ZAKAJ.....
upam da sem razumljivo napiala sem mal moje misli na flikala

tale teoretik malo čudno gleda na mladino me zanima če ima otroke..... praksa se malo razlikuje od teorije ponavadi

Naša najstnica bo drugi mesec stara 16 let. Ima fanta. Kadar pride on na obisk, so vrata sobe odprta. Imamo dogovor, da k njemu ne sme domov, če je sam doma. Zaenkrat se tega še drži. Se pa veliko pogovarjava o spolnosti in o tem, da je bolje odlašati s prvim spolnim odnosom.

Vsekakor se mi pa ne zdi primerno dvanajstletniku kupovati kondome. Moje osebno mnenje je, da je nedolžna ljubezen nekaj najlepšega. So pogledi, stiski rok, kakšen ukraden poljubček. Prvi spolni odnos je lahko travmatična izkušnja, če se to počne prehitro in iz napačnega razloga.

Vse to sem razložila (pa ne enkrat) tudi hčerki. Mislim, da bi bilo bolje. če bi tudi tale testosteronski ata padel na takšno idejo. Potem pa ni nič čudnega, da so tile mladostniki pri 20. letih že čisto zgonjeni in iztrošeni.

Odlašati do kdaj??? Kaj in kje je tista norma, ki določa kdaj je primeren čas za začetek izušanja spolnosti??? In če jo že postavi mati (normo namreč) koliko je le-ta verodostojna, kredibilna, koliko je materina postavitev te meje sploh lahko racionalna, da bi jo bilo vredno upoštevati... otroku pri 16-ih???
Hočem reči, uporabi odebeljeno v kateremkoli trenutku nekogaršnjega življenja in človek lahko temu vztrajno sledeč, svoje življenje konča kot ostareli devičnik.

Eno vprašanje - ali bodo vrata sobe, ko jima končno dovoliš, če jima kdaj dovoliš srečanje bližnje vrste, tudi na stežaj odprta??? Ne upoštevaš možnosti, da tvoje dete za zaprtimi vrati pri 16-ih počne še kaj druga kot zgolj seksa??? Intimni pogovori med najstniki meniš niso mogoči??? Recimo ravno dovolj intimni, da mogoče zahtevajo ravno zaprta vrata! In ko že izpostavljaš obzirnost in pogovore z otrokom o spolnosti mar ni ta dodatni represivni nadzor samo indikator, da ne verjameš popolno v to kar govoriš??? In ni nujno, da je razlog tvoji sumničavosti ravno hčerina nezrelost in naivnost, lahko da samo ne verjameš sebi.




Torej priznaš, da je vse ostalo bila napaka, vse kar se je zgodilo po nedolžnih dotikih, pogledih, kakšnemu ukradenemu poljubčku ni druga kot ena velika in neoprostljiva napaka, da uporabim tvojo terminologijo, vse ostalo je ukradena mladost, nedolžnost, nedotakljivost za katerih brutalno odtujitev je odgovoren nihče drug kot utelešenje prasca v nekem tam moškem ljudskem telesu, ki je izkoristilo tvojo naivnost ter omadeževalo ta cvet svetosti. Kakor je tudi napaka utelešenje tvoje ljubezni, utelešno, poosebljeno točno v tvoji 16-letnici??? Bojda se z otrokom krona neka ljubezen, ni nujno, jasno, jasno je le, da se pri tebi ravno tukaj konča. V bistvu se konča že v sami grešni misli, v samem namigu na to kar imenujemo spolnost, seksualnost, ****...
In ko že omenjaš travmatičnost izkušnje ni pošteno, da ga izvzemaš iz lastnega skrajno osebno negativnega konteksta - seksualna izkušnja z ljubljeno osebo v večini primerov zna bit nekaj najlepšega in ko se o tem pogovarjaš z otrokom je neumestno v mislih imeti ravno posilstvo npr.. Moje mnenje, da v najslabšem primeru lahko govorimo samo o občutku razočaranja, ker je pričakovanje apriori osnovano na nerealnih predstavah o tem.

Skratka, še malo drugače rečeno... Moja nedolžnost je bila oduzeta približno v isti starosti kot je sedaj tvoja hčera. Nisem niti dopolnil 16. Ni ga bilo človeka ne boga, ki bi mi takrat lahko onemogočil izkušnjo. Imel sem možnost in izkoristil sem jo. Ni mi žal, čeprav iz današnje časovne distance smatram, da je vse skupaj bil en velik polom. In ne govoriva o travmi temveč bolj razočaranju, nespretnosti pri streženju stvarem, soočanju s tem. Težko rečem, ali zato ker sem bil premlad, dejstvo je da nisem bil izkušen. Kakor tudi kasneje, pri 18., 20., 25. nisem imel izkušenj kakršne imam danes, kakor danes nimam kot jih bom imel čez 10-15 let... če jih bom dočakal seveda. Tako da, tudi če bi začel kasneje, pri 25-ih recimo, nisem siguren, da efekt ne bi bil podoben, mogoče še slabši spričo dolgoletnega odlašanja, nenehnega prelaganja izbruha že zdavnaj nakopičene energije, na koncu bi najverjetneje ravno tako bilo "tresla se gora, rodila se miš".

Hehe, to je tisti, ki pravi, da smo vse ženske frustrirane, ker nam določen organ manjka in da smo zato srečne samo takrat, kadar ga imamo . Meni je ful smešen. Iz biološkega stališča sploh - ker v bistvu isti organ imamo, samo drugačen je . In kadar imamo tudi "njegov organ", smo "srečne" čisto iz drugih razlogov .
V članku kakor jaz razumem, je eno samo trgovanje: ženska da moškemu telo na uporabo, da bo on užival, on ji pa zato zagotovi varnost in kruh... To se mi zdi malo srednjeveško... Sama ne dajem nič telesa njemu v užitek in uporabo - seksava zato, ker nama je obema to fajn. In on prinaša domov kruh in me varuje zato, ker si on to želi, ne zato, da mu bom zvečer dala, no! saj vem, da ni čisto tako mislil, ampak napisano je pa res malo trapasto.


Prehitro se ti zdi, ker sta se poljubljala 12 letnik in 14 letnica?? Ali veš, da spita skup? Sama sem bila sicer pozna in me pri 14ih fantje še niso zanimali, vendar pa sem bila tudi v naših časih bolj izjema kot pravilo... In ni rečeno, da bosta moji punci po meni glede tega... Si sicer želim, da bi bili bolj počasni pri tem - iz enega samega razloga: ker sem spoznala kar nekaj punc, ki jim je bilo žal, da so šle prehitro, ker niso bile pripravljene. So pa 12 letniki že v prešernovih časih veselo skakljali po koruzi in počeli svašta (je še on pisal o tem).

Kar se kondomov tiče: po moje je fajn, da so nekje na dohvatu ruke, če so najstniki doma - ziher je ziher - to, da nimata kondoma, ju ne bo odvrnilo od splonosti (saj se jih da kupit;), lahko ju pa to, da imata kondom pri roki, prepriča, da ga uporabita in mi tako punči ne zanosi in se ne okuži. Pri nas doma sem vedela, kje imata mama in oče kondome in bi lahko vzela, če bi hotela - pa vseeno nisem spala s fantom do 18 leta. To ni odvisno od tega, kje so kondomi!
Sama sem imela fajn izkušnje s fanti, nihče me ni nič silil, niti nisem bila razočarana, vse je bilo tako zelo spontano in tako zelo postopoma, da nisem niti vedela, kdaj je bil tisti trenutek. Vsekakor ni bilo iz narobe razlogov. In bom malima povedala, da jima želim, da bi tudi oni na tak način izgubili nedolžnost - pa nima veze ali pri 16ih ali pri 18ih ali še kasneje. Nisem pa nikoli jemala svoje nedolžnosti kot neko svetost, niti kot nekaj, kar moram varovat ali pa se tega sramovat. Sploh nisem razmišljala o njej kot o nečem konkretnem.


Sem imela iste pomisleke.


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, kdo bi si mislil, da pride tako hitro čas, ko začnemo žeti tisto kar smo sejali...To mislim v smislu samospoštovanja, odgovornosti,samostojnosti,.. ki se jih vsak starš trudi vcepiti otroku v glavo že čisto od začetka... midva to zadnje čase čezdalje bolj opažava...ta večja je namreč že zakorakala v najstniška leta, tamali je na pragu...Meni se je zdel članek rahlo pretiran v smislu sex mašinskih fantov in nesebično radodarnih deklet..osebno mi sicer nikoli ni bilo dano razmišljati po "moško", vendar sem toliko romantika v sebi, da se dobro spomnim kako je moj zatreskani najstniški brat po tistem, ko ga je punca znogirala celo noč bruhal od žalosti...Moj pa  se sicer temu reži in pravi da je članek kar dobro napisan, saj pravi, da mu je določena najstniška  leta sex ( najprej v mislih ...potem tudi v dejanjih) mešal glavo od jutra do večera...
Po moje ne bom edina, ki bom priznala, da sem se teh let odraščanja skrivaj bala... skrbelo me je in me še, če jima bova lahko v glavo vcepila zadosti vseh naukov in podobnih zadev, preden ju začne tako metati...Če bova midva dovolj stroga in hkrati dovolj demokratična, da jima bova dala dovolj prosto pot, da lahko razpreta krila in vseeno ne zletita predaleč...Mislila sem si v sebi, da je zato še dovolj časa...figo...sine je brez zadrege že letos za deveti rojstni dan oznanil, da je povabil domov svojo punco (ki je prišla vsa samozavestna  s taxijem in ob prihodu vsem po vrsti vljudno podala roko in se predstavila ),hči pa vsakodnevno spremlja iz šole dve leti starejši mozoljčkasti  in zardevajoči devetarček, ki se lepo poslovi na pragu.Naša pubertetnica ob moževih dvignjenih obrveh in mojem paničnem pogledu zatrjuje le da sta best  frenda, vendar zaradi njega celo popoldne cinglja mobi s sporočili in ima naša frklja ob vsakem bolj svetleče oči...Takšnih jaz ob svojih best frendih zagotovo nisem imela ...Kdaj je torej pravi čas za ljubezen?? Po moje je za starše najstnikov vedno prezgodaj, za same mulce pa vedno malo pozno...

Tudi če zletita, samo da kakega jajca ne zvalita . Sicer boš pač zelo mlada babi . Mal heca - vem, da ni hecno, če se res zgodi... Ampak računam, da se ne bo ne tebi, ne meni.


Hehe, verjetno res . Če pomislim, da bi Ronja čez 9 let bila lahko teoretično že mami... NO, upam, da takrat še ne bo delala na tem .


_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/