ŽIVIJO!
Noseča sem tretjič.Pričakujemo v drugi polovici februarja 2010.Žan je star 11 let,Anja pa 7 let in pol.Oba sta se rodila v stari porodnišnici v M.S.
Žan se je rodil skoraj dva meseca prezgodaj,pa je vseeno tehtal 3030g in meril 49 cm.Moram povedati,da sem bila nemogoča porodnica in ne vem,kako so me lahko prenašali skoraj 16 ur,ko sem rojevala.Imam namreč zelo nizek bolečinski prag,proti bolečinam pa nisem dobila nič,mi je pa ena od sester dejala,kaj da se derem,češ da sploh še ne vem,kaj so popadki.Obljubila sem si ,da več nikoli ne bom rodila. T
Leta 2001 pa sem prelomila obljubo in rodila Anjo(3430g in 51 cm).V porodnišnico me je mož peljal v snežnem metežu(30km/h).Drugi porod je potekal čisto nasprotno kot prvi.V porodni sobi je bila z mano le ena mlada babica(Andreja),ki je bila pravi angel in je storila vse za moje dobro počutje.Koliko mi je to pomenilo! Porod je trajal le 2 uri in na svet je s pomočjo babice pokukala Anja.
Na staro porodnišnico imam sicer malo slabih spominov,bila je tako domača,v sobah se nas je stiskalo po šest,vendar je bilo zato toliko bolj pestro,gnetle smo se v vrsti za tuš,čakalnice so bile včasih nabito polne,hodnik v porodnišnici poln obiskov,postelje škripajoče in neudobne,osebje bolj ali manj prijazno...ampak je bila vseeno naša stara porodnišnica.
Lani pa sem zaradi zdravstvenih težav nehala jemati tabletke,pa sva z možem rekla,kar bo,pa bo.In je bilo.Tako zdaj vsi komaj čakamo štručko,ki bo zagledala luč sveta v novi,moderni porodnišnici.
_____________________________
piškotek