Ob izgubi otroka
Ugasnila je luč življenja,
se prižgala luč spomina,
ko ostaja v srcu tiha,
skrita bolečina.
Iskreno sožalje!!!!!!!!!!!!
Tu ljubljena bila si iz vsega srca –
bodi ljubljena še tam, kjer si zdaj doma!
Ni jih besed, ki bi vas potolažile, ob tako tragični izgubi.
Draga Katarina:
Očka je izgubil oba starša, isti dan si se ti rodila. Žal te stara starša nista nikli spoznala. Ni dolgo minilo, si tudi ti odšla, ker te je smrt odtrgala od maminega in očetovega naročja.
Sedaj si v višavah, imaš dedka in babico zdraven sebe. Pazite na svojo družino, in bodite njigov angel varuh.
V nebesih čas ne teče. Le tu na zemlji poznamo čas. Ti boš rasla skupaj z dedkom in babico. Čez leta in leta (tebi se bodo zdele kot sekunda), nekoč, boste spet vsi skupaj.
Vsake toliko časa, ko boš videla mamico vzunaj, jo kot nežen veterček pobožaj po obrazu in zašepetaj, da nisi nikamor odšla, da si še vedno tu. Čeprav ne telesno, si pa duševno in duhovno.
Daj jim vedeti, da nisi jih zapustila, saj vsak te nosi v svojem srčku.
Sem slišala novico o smrti male Katarinice. Le en dan prej, se spomnim še vedno čisto živo, je tvoj bratec Katarinica, v šoli se mi tako lepo nasmejal in mi povedal, kako lepo in živahno bitjece si. Imel je tak srečen nasmeh z iskrico v očeh, ko je pripovedoval vse tvoje dosežke.
Tri dni sem jokala, v srcu me je dušilo, čeprav poznala te nisem. Sedaj pa vem, da varuješ z dedkom in babico vso svojo družinico. Si jih spoznala, si jim vlila radost v življenje. Obdarila z nasmehom in srečo. Nato pa te je kruta smrt vzela....
Brez besed sem.
Vsej družini od KATARINE želimo ISKRENO SOŽALJE.