Evo si našla eno
Za jesenice ne vem, jaz sem bila operirana v Slovenj Gradcu. Prejšnji dan sem morala zvečer priti na kirurški oddelek, kjer sem dobila še večerjo. Veliko izdatnejšo z klobasami in kruhom kot sem si doma sploh upala. Jaz sem jih imela veliko a drobne in so mi zelo nagajali. Niti jogutra 1,5%MM nisem smela spit ko sem šla po inekcijo buscopana ali kaj podobnega, da se je umirilo. Tud kolesarit nisem smela - takrat je bilo najhuje.
No zvečer sem prišla, zjutra nisem več dobila zajtrka in po 12 uri ponoči nisem smela niti vode več. Niti nekako nisem pogrešala. Vmes je prišla sestra, da mi je dala tamponček namočen v vodo za v popek, da se umazanija izlušči (tak je posotpek, jaz ga nisem imela umazanega ) in 3 palčke za ušesa, da si potem to opereš in posušiš. zjutraj sem se morala stuširat in prinesla mi je tabletko Apavrina. Še sreča!!! nato so me odpeljali v operacijski blok pred operacijsko, kjer je par minut prišla prej ven moja cimra iz sobe. Če ne bi dobila Apavrina bi jim verjetno ušla, ker sem kar nekaj minut čakala, da so me odplejali not. Ko prideš not ti dajo na usta masko (posvet z anestistom imaš prejšnji večer ali zjutraj) in že te ni več. Zbudila sem se v prebujevalnici, kjer so me sestre iz oddelka pozabile in sem bila dolgo gor. No nič mi ni manjkalo.
Naredili so mi tri luknje: eno v popek, eno podprsnico in eno na desni strani trebuha. V eno potisnejo cevjo z zrakom in te naredijo umetno nosečega, da lažje pridejo zraven, druga je kamera in instrumenti, zakaj je tretja še zdaj ne vem. Pri moji cimri niso dobro videli pa so ji naredili še četrto. Če se kaj zakomplicira ali ima žolčnik izrastline te prerežejo naknadno po klasično.
Ko sem se zbudila mi ni bilo slabo in nič drugega kot pa rame so me zelo bolele to je od zraka, ki ti ga napolnijo v tebuh. Dobivala sem inekcije in tablete proti bolečinam. No drugi dan ob 1h me je doktor skoraj prišel prosit če grem domov, ker je bla ful gužva na oddelku.
Cel teden sem preležala v postelji in pridno jedla tablete, po 1 tednu sem bila že toliko, da sem prišla k sebi in začela skrbet za familijo. Moja Alina je bila takrat stara 3,5 mesece. sicer je ne bi smela dvigovat in nič ampak kaj naj za vsako figo koga kličem? Dieto sem potem morala imeti cca3 tedne, pa sem se mogoče počasi spravila na vso ostalo prehrano, edino pečenih jajc si še ne upam jest. me je ful strah. Pa če spijem kakšno premastno mleko morem tud kr it na WC.
meni ni žal, da so mi jih odstranili, ker z njimi ne bi mogla živet, so bili prveč . Obstaja knjiga: dieta pri boleznih žolča, jeter in trebušne slinavke, kjer ti piše kaj lahko ješ in tudi recepti so not. Meni je pomagala toliko, da nisem jedla same zelenjave.
Pa čim hitrejše okrevanje ti želim. In res ni prijetno če bi bila noseča in dobivala napade tega
_____________________________
Najlubkejša stvar, ki se nam lahko zgodi, je dojenčkov smeh. (Sigmund Freud)
-----------------------------
Takole pa napreduje naša hiška. http://www.podsvojostreho.net/weblog.php?w=120