Pozdravljeni!

Sem še čisto sveža in zelo zaskrbljena. Svojega  se z  zelo veseliva , ampak imava kar dva velika problema.

Prvi je sploh ta ,da nimam redne službe, delam preko študenta in še to samo za kratek čas . Statusa nimam več!!!!

Kot drugo pa nimva rešenega stanovanjskega problema!

Ima katera izkušnje s tem oziroma, kako shajati glede na dane razmere
Kako je s socialnimi podporami, oz. s financami sploh itd.  v takšnem primeru

Obupana, a hkrati srečna   !!

Lep pozdrav, in hvala za vaše odgovore!

Ne vem no, jaz bi pošteno razmislila o tem, kako bom preživljala otroka, če nimam službe, preden bi ga naredila!? Groza, v kaj se eni spuščate nevedno!!! Nimam nasveta, kako boste preživeli. Upaj, da boš lahko dojila, da ne boš rabila kupovati mleka za otročka, ker je sv... drago. Upaj, da ti bodo prijateljice dale oblačila, da boš ga lahko oblekla. Upaj, da ti bodo starši pomagali, da boš lahko kupovala vsakdanje stvari, plenice, kremice, pripomočke za previjanje.....

Pa še to! Kako pa mislita vidva otroku predstaviti družinsko življenje, če niti živeli ne boste skupaj????

Jao, jao, pa kaj sta vidva razmišljala???? Zdaj je definitivno prepozno za vse. Spopasti se bosta morala s težavami in jih nekako rešiti, ker to ubogo bitjece ni krivo popolnoma nič.

Ne strinjam se čisto s tvojim odgovorom, anonimna. Mislim, da si malo preveč kritična do punce.

Praviš, da bi ti prej dobro razmislila kako boš preživljala otroka, če nebi imela službe... se strinjam. Ampak kaj pa tisti, ki izgubijo službo v času nosečnosti? Jaz naprimer sem jo, pa bomo čez dober mesec tudi zibali. In to sem dobro vedela, da mi pogodbe ne bo podaljšal, pa sva se vseeno odločila za otroka. In še to; Enostavno nisem takšen optimist, da bi lepo doma (zaščitena) čakala, kdaj se bo moj dragi šef spomnil, da me vzame za nedoločen čas, ker bi prej posivela. Imam raje otročka dokler sem še zmožna, ne pa po 35. letu, ko bi MORDA dobila kakšno pametno službo, pa bi potem letala okrog zdravnikov vsa v strahu, če je z mojim otročkom vse v redu.
Ne vem, no to je samo moje razmišljanje.
Prej kot slej se stvari uredijo, in nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še hujše.

Tebi pa anonimna takole; ne obremenjuj se s financami, ker imaš verjetno še dovolj časa, da skupaj s partnerjem najdeta kakšno rešitev.
Mislim, da bi ti država morala kaj nudit, če ne kakšno nadomestilo iz Zavoda, pa vsaj socialno pomoč (to pa dobiš, ko ti poteče 3. meseci ko boš brez dohodka-se pravi, bodo na CSD zahtevali izpisek tvojega TRR, in ko bodo videli, da nisi v treh mesecih prejela nobenega nakazila...nič zaslužka, potem je to začetek da ti pripada socialna pomoč) Tako je bilo pri meni... pa tudi iz Zavoda sem dobivala nekaj...
Pozanimaj se na teh dveh naslovih.
Kar se pa tiče stanovanjskega problema ti pa ne vem kaj, ker nisi napisala v kakšnih odnosih si kaj s tvojimi starši ali pa njegovimi...(za prvo silo bi lahko živeli skupaj...)

Ne vem, res.
Ti pa čestitam za vajinega  in ti želim čim manj skrbi okrog financ. Če boš kdaj zasledila kje mojo zgodbo, boš videla, v kakšnem  sva bila midva z dragim, pa se stvari počasi le obračajo v najin prid. Vse se enkrat lepo poštima. Važno je pa zdravje in to, da se imate vsi trije radi!

srečno!

Druge anonimke sploh nima smisla komentirat

Ne skrbi. Tudi jaz sem študentka, moj je zaposlen (o plači rajš ne bi), živiva v najemu. Samo položnic in najemnine plačava vse skup okol 150 jurjev. Ti boš dobila ko rodiš, starševski dodatek (ok. 40 jurjev) in otroški dodatek, katerega višina je odvisna od vajinih prihodkov. Odvisno je tudi, na kakšno življenje si navajena, skratka koliko "zapraviš" za stvari, ki niso ne vem kako nujne... Boš videla, nekako bo že, ne skrbi in uživaj

Predlagam pa ti še, da malo pogledaš starejša sporočila na forumu, ker je o tem že ogromno napisanega, puncam se ne da (tudi meni ne če sem iskrena ) non stop odgovarjat na ena in ista vprašanja.

_____________________________

Človek mora najprej imeti rad samega sebe, da bi lahko imel rad druge

Draga 2. anonimna. Mogoče bo pa ta otroček bolj ljubljen, kot pa je tvoj. Oprosti ker sem tako grdo napisala, ampak taki komentarji kot je tvoj zadnji stavek me pa razjezijo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

jaz sem bila še študntka, brez štipendije, on pa zaposlen z plačo 150000 sit, na hitro sva si zrihtala spodnjo etažo pri mojih starših, jaz sem pa dobila doklade in starševskega, pol pa še štipendijo, ker sem se prijavla pod svoje gospodinjstvo in smo prvo leto pregurali, imeli smo celo več kot zdaj. No zdaj pa si delamo svoj domek, jaz sem pred kratkim diplomirala in imam že super službo.
Mala ima vsega polno rit in smo srečni - samo to je važno. Priporočam ti da prvo rešiš stanovanjski problem, pol pa bo šlo, boš vidla.

Aja pa še to bi rada komentirala: DAnes je tako vse ženske čakajo da bojo prvo imele "kravco, pol štalco in nevem kaj še vse", se pravi prvo fajn diplomo ( stem se strinjam), pol fajn šihtek, pol fajn hiško, pol pa so stare že 35 let in ne morejo zanosit.
Ja kaj pa zdaj? Pol pa se grejo umetne in se zdravijo... Nočem nobene užalit, ker je tu gor tudi kaka taka ki ji ni bil to vzrok, ampak govorim striktno za tiste ki so "najprej štalca pol pa kravca" varianta.
Na  pa itak nisi nikol pripravljen. Otrok te pol pripravi.

Ja v danasnjem sistemu bi rekla,da je najbolj pametno najprej poskrbet za stalco in potem za kravco...ampak ce se je zgodil se je pac zgodil...najvec kar lahko potegnes iz dane situacije je, da tisto leto,ko bos pri otroku igras samohranilko, potem pa se hitro znajdi, najdi sluzbo in ustrezne dohodke...druzina zahteva svoje....