Čudno vprašanje? Ma vidim, da me občasno zagrabi taka sitnarija, da se sama sebi gr... Kr padeš v neko tako zoprno stanje, ko ti gre vse na živce, nimaš potrpljenja, vse ti je too much,... blek. Bodo že to kaki drugi znaki? A ja na luno in Pms, se ne bi izgovarjala.

Veliko optimizma in dobre volje vam želim!

upam, da te ne hvata kaka depresija




_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

Kot bi opisovala moje zadnje dni.Še sama sebi grem na živce,ker sem tečna, brez energije,nič se  mi ne da,...Čakam, da mine.

Jaz pa čakam, da moje doma mine, ker me nervirajo 

_____________________________

Nekoč sem sanjala,.... zdaj živim svoje sanje <3

to morš sama pogruntat... men v takih trenutkih pomaga fizična aktivnost, kakšna destruktivna če se le da (boksanje povštrov al kej podobnega), sicer pa preprosto tek, rolanje,... odbojka je pa zakon 
lahko ti bo pomagala meditacija. lahko to, da boš vse zlila na papir. morš probat


_____________________________

Accept certain inalienable truths: prices will rise, politicians will
philander, you too will get old. And when you do you’ll fantasize
that when you were young prices were reasonable, politicians were
noble and children respected their elders.

Jaz se takrat raje umaknem, sama namreč začutim da mi gre vse in vsi na jetra, vse me moti 1000 izgovorov zakaj bi nekaj lahko bilo drugače - ko me vsak povprečen dan še zmoti ne enaka zadeva da bi bilo kaj narobe. Takrat enostavno povem da sem sitna kot hudič in naj se me izogibajo če nočejo jezikove župe, sama pa se spravim brat knjigo ali na sprehod da se malo ˝zluftam˝

Ja, poznam, poznam. Takrat dejansko pomaga samo to, da se umaknem in da ne počnem nič od tistega kar bi morala in kar je nujno potrebno, ampak nekaj, kar me resnično sprosti. Če je to možno (če je moj ljubi doma...), potem rečem mojim, mamice zdaj ni, za nikogar. Moram rečt da me takrat resnično pustijo pri miru in se lahko posvetim kakšnemu od svojih hobijev in odklopim glavo.
Če slučajno ne upoštevajo tega, da me ni, se dejansko nekam spokam za 2 - 3 urice. Huh, kako to paše....

Kriza pa je, če mojega ni doma in me popade takšna tečnoba - nervoza....

Saj ti nič nočem

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Se umaknem, al pa komu zamorim če mi glih na pot pride

Prihaja opasni Lunin mrk (9.2.) , pa nam je zgleda kar dostim popestril zadnje dni .

http://www.lunin.net/vplivlune/mrki.php


In odgovor na tvoje vprašanje, Meggi- nimam pojma .
Sama skušam čimbolj ozavestit situacije, ki mi niso najbolj ugodne, in sicer sem pač bolj pozorna takrat. Recimo, če sem bolj trhlih živcev tisti dan, pač nekako sebi dopovedujem, da niso tečni ljudje na cesti ali neposlušen otrok..., ampak jaz sama in da imam vso pravico do tega. Kakor imajo vso pravico tudi ljudje na cesti in neposlušen otrok, da svojo slabo voljo in tečnobo ne izživljam na njih.  
Skratka, skušam se malo pocarkljat, dam si gor kakšno umirjeno glasbo, naredim kopel, pripravim extra dober čaj... Če pa ni možno, je dobro zdravilo tudi eno intenzivno kepanje z otroci in predvsem misel, da je jutri nov dan !

< Sporočilo je popravil Rožica I -- 5.2.2009 12:37:25 >

_____________________________

ROŽICA

Šport, če lahko. Če ne moreš kar it nekam na odklop, je druga možnost sprehod (tu namreč lahko vzameš mulce sabo), če tudi to ni mogoče, pa hecanje, žgečkanje s tamalimi,... Ko se ti nič ne da, se spačiš otroku, pa ker se tak lepo nasmeje, se še tebi nasmeje, pa je lažje. Fajn je kaj, kjer sprostiš energijo, pa nikomur ne škodiš, zato je tak super šport. Meni pomaga tudi tuš, vedno sem čisto prerojena po vodi (plavanju, tuširanju...), ampak to je zelo osebno specifično . če mi dovoliš ustvarjat, sem pa tako v , samo to je zadnje čase zelo težko izvedljivo. Bit če bolje...

jaz se najraje zavlečem v posteljo, če le imam to možnost.
Ali pa mojemu sitnarim non stop. Sem tudi ravno v takem obdobju. PMS, kaj morem, pa verjetno tudi luna.


_____________________________

Letos pa bo!

Aha...pol je bila luna kriva za mojo dvodnevno tečnobo...Mi nikakor ni blo jasno...pms ni, vse je ok...jst pa utrujena in sitna... No, kul.

Drugače pa ponavadi povem ljudem okrog sebe, da sem sitna in da naj si ne jemljejo preveč k srcu, če bom imela kak izpad, ker ni mišljeno osebno...Pa grem na kak sprehod, na kako pijačo (lahko tut sama)...pač nekam, kjer vem, da mi je ponavadi ok. Če mi je pa resnično grozno v svoji koži in sem ful jezna, potem pa včasih kričim v avtu ali pa boksam v povšter...(samo to je zadnje čase redko, ker sem izgleda že ful jeze predelala)