Glede na to, da so v casu nasih babic z otroki ravnali popolnoma drugace, da so bila mnenja glede uvajanja hrane, casa dojenja, nosenja otrok in spanja zelo drugacna, kako odreagirate ob kaksnih pametnih pripombah in nasvetih?

Kolikokrat se vam zgodi, da vam je svetovano:

Ne ga nosit, ga bos razvadila!

Pri mesecu dni bi pa se res lahko kaj bolj konkretnega pojedel.

A mislis, da imas res mleko?

Otroka je potrebno dati v posteljico in vztrajat, dokler ne spi 12 ur v kosu.

Spanje v skupni postelji res ni primerno.

Dojenje je sprejemljivo samo do enega leta.


..
Itd.


Meni se zdi, da clovek scasoma dobi kilometrino. Pa fajn je, ce imas stvari res pri sebi razciscene, ker drugace te hitro najdejo in se te privoscijo.

Se spomnim primera, ko sva bili z Emo na Magnetni resonanci. Tamala je morala biti tesca. Ko sem cakala, da ji dajo narkozo, je cmihala in me slacila.

In pravi sestra: "Kaj pa je?"
Pa jaz: "Dojila bi se rada.."
Pa ona: "Saj zdaj pa se res ne rabi vec dojiti, je ze ful velika..."
In veselo odvrnem: "UNICEF in WHO priporocata NAJMANJ dve leti dojenja."
Pa sva zakljucile ..pripomnila je edino se: "A res? Tako je to? V nasih casih je bilo drugace..."




_____________________________

Gospa sem.

- Ne ga nosit, ga bos razvadila!
Nikoli

- Pri mesecu dni bi pa se res lahko kaj bolj konkretnega pojedel.
Nikoli

- A mislis, da imas res mleko?
Tašča je nekaj dvomljivo gledala, ko sem rekla, da pač ne bom dojila, ker nimam mleka, reči pa ni upala nič, moja mati pa mi je verjela.

- Otroka je potrebno dati v posteljico in vztrajat, dokler ne spi 12 ur v kosu.
Nikoli.

- Spanje v skupni postelji res ni primerno.
Ja, to pa je tašča imela ene pripombe, ampak sem jo hitro utišala, ko sem rekla, da če ne bo prostora, bom pač še eno posteljo zraven prištukala.

- Dojenje je sprejemljivo samo do enega leta.
Z dojenjem smo itak zključili v dveh tednih.

Pri nas vsaj iz strani moje mame ni bilo nobenih blesavih nasvetov. Sem bila pa zelo vesela, če se je še spomnila kaj svetovati, ko sem jo vprašala.

Čist odvisno od koga prihajajo takšni "nasveti". Moja mami ve, da jih ne maram in jih od nje dobim samo če jo vprašam za nasvet.
Tašča zdej z mano podoživlja prve mesece s svojim sinom (skor 30 let nazaj ) in mi vedno pove kako je blo s temi stvarmi, ko je bil njen sin majhen.  Sej dobronamerno, sam je hecno, ko mi recimo svetuje kakšno dudo naj kupim , ker ona je mela takrat tako in tako.  
Ostali pa zaenkrat (še) ne delijo nasvetov, ampak sej mam dva ušesa, al bom pa čez par mesecev vsa obupana odprla svojo temo o tem.

Jaz imam srečo, ker mi mama, ki jo vidim skoraj vsak dan, ne utruja z raznimi nasveti. Pa tudi zelo dojemljiva je za razne novosti.
Ko grem pa parkrat na leto k eni babici na obisk, pa enostavno preslišim tiste "pametne".
Za te stare mame še nekak razumem, da ti hočejo dobronamerno nasvete talat, najbolj pa me čudi, da je tudi dosti žensk mojih let tako rekoč za luno glede nekaterih stvari.

O ja, tole tud. Reva ni mogla spat, je menda skoz študirala, da bom Elo stlačila, če bo pr men spala.
Pa da ji netke na bodijih ne smem na trebuh pritiskat, ko jih zapnem.

Se jih ne rabim, samo rečem aja.....

Pa itak sva z očkotom tako usklajena, da si niti ne upajo kaj pametovati....pa itak sem tako leteča, da se me skoraj nič ne prime, ker prej uidem. Skratka, če imate koga, ki fajn teži, naj pride na kakšno kavo. Se bo hitro naveličal/a

Mič. ti taščo pošljem na kofe.  
No, sej sem jo že malo "zdresirala", da ne teži več tolk, samo na začetku mi je pa nekajkrat na dan telefonarila, ker je predaleč, da bi na obiskih skoz visela. Hvala bogu. Moj prvi ukrep, ko sem bila na robu živčnega, ker se ji dopovedat ne da nič, je bilo, da sem se popolnoma nehala na klice javljat. Pa se je sčasoma malo ohladila. Pa kar zabrusim ji kaj nazaj. Sicer poskušam najprej na lep način, samo ona je dejansko gluha za tak način. Ji moraš zatežit, pa še to se jo težko prime. Mi kar veliko živcev popije.
Sem enkrat prav moji mami rekla, kako sem ji hvaležna, da mi ne soli pameti kot tašča, pa je rekla, da ona tud ni marala, da ji pametujejo in ne ve, zakaj bi ona meni morala. Če bom kaj rabila, bom že vprašala.

Ja najbolj so fini nasveti v stilu,je kje ma pa kapo,pa tko piha,si bo ušesa prehladil (zunaj pa 30 stopinj in lahen poletni vetrič)
Ali pa joj bo revmo dobil,ker si je dal rokavičko dol.
Glede dojenja je bilo,ja sej se niste nič potrudili (in to po 4 mesecih družinske psihoze,dobesedno smo bili samo še za Polje vsi trije )
Ko je pil po steklenički je bilo na vrsti puljenje stekleničke iz rok in mleka,da je treba dat manj mleka,ker bo predebel...
Ja v vseh letih se jih je nabralo že ohoho,pri drugem bodo nasveti verjetno enaki,samo moje reakcije ne bodo več iste.

Sm bla kot magnet za takšne nasvete. Borbena pa tud sto na uro. Zdej pa sem se vrgla bolj po Mičino in se samo še smehljam. Ponavadi zdej taisti mene sprašujejo za nasvet, kaj sem delala, da imam takšne otroke. Pa rečem, geni. Bom pa dodala mojo top listo "uporabnih" nasvetov, ki jih imam tudi zapisano v Otroškem dnevniku.
-ne dojiti ponoči, kar pusti, da joka, sej ni lačen
-poglej kak korenjak je naš, dej mu kaj za jest, saj bo shiral
-a še ne zna hodit, se samo po rokah nosi
-moja je šla že na Triglav pri teh letih(cca 2 leti), a ta pa kar po rokah
- a še zdej ne spi ponoči?to pa je zaradi dojenja
-poglej kako je umazan(se igra zunaj na pesku), sej vse pa res ne sme delat, kar se mu zdi
-ne ga tako razvajat, da ti ne bo kasneje žal !

Jaz taktiki s katero se branim takšnih nasvetov pravim - čez eno uho noter, čez drugo pa ven
Se pa spomnim moje mame, ki je full težila ker je Liza spala pri nama kot novorojenček, da jo ne bom mogla nikoli prestavit v svojo posteljo in bla, bla, bla...No, in ko je Liza bila stara nekje 3 mesece in sem jo prvič tako za foro dala v kinderbet je spala celo noč..Do nekje 5 zjutraj, potem je pa postala lačna...Ne bi o tem kako sem spala jaz - nič - non stop sem gledala če ubožček še diha

No, o moževi mami ne bom, je malo preveč stara šola..Ko je bila Liza stara 4 mesece in je bila prehlajena mi je prinesla mentol bombon in mi rekla, da ji ga naj dam - oz. naj ga stopim v vodi in ji potem to dam za pit
Pa da moram sladkat vsako stvar, ki ji jo dam za jest - od mleka do jogurtov, da bo boljše jedla



_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

seven, za vse to kar si naštela, se mi ni bilo treba braniti pred nikomer, ker je moja mama, še preden sem uspela odpret usta, rekla vsakemu da jaz delam tako kot se mi zdi prav. nato pa prepovedala vsem, da me s takšnimi nasveti obremenjujejo - to mi je sestra povedala. lep čas so me matrali hormoni in sem za takšne stvari bila zelo občutljiva in ona je vedela, da so ta vprašanja in nasveti odveč. sem ji zelo hvaležna tudi za vzpodbudo pri dojenju, ko sem dvomila, da imam dovolj mleka. takrat smo živeli skupaj.

pri nas je trenutno na tapeti odvajanje od plenic in sveda ogromno pripomb na to, da lucija še ni suha. sploh se mi z nikomer ne da na dolgo debatirat zakaj je tako in rečem, da bo brez plenice takrat, ko bo pripravljena. in seveda še naprej lajnanje, ja pa bi že mogla bla, bla bla....ampak hitro spremenim temo

Dobre ste
Jaz sem precej občutljiva, ko fašem tak nasvet. 
Se mi vidi, da sem frišna mamica, pa še mal starejša za povrh.
Saj veste, kako pravijo: bolj star, bolj nor   
Ena taka, ki me je najbolj prizadela: "O vidim, da zeleno kaka. Sigurno nimaš kvalitetnega mleka"
Se mi je kr mal odpelal, sem zarjovela na sestrično kot levinja.
NO pa se počasi privajam, da so ljudje pač "dobronamerni" in se učim biti flegmatična. Saj gre. Ampak bolj počasi

Čez eno uho not, čez drugo ven.

Mami ni nikoli težila. Tašča pa je podoživljala porod svojega sina. Najboljša izjava moje tašče, odkar imamo Črtomira: Jaz sem tudi tako rodila.

Mislim, halooo, jaz sem rodila s CR, ona pa po naravni poti

kapo pa ima naš tamali, ko je z njo, tudi v največji vročini, da mu ne bo uh prepihalo  (sam boljše, da moj tega ne vidi, ker potem ima tašča vzgojne ukrepe od mojega moža ).

Hočete slišati še boljšo? Z roko proba, če je trava, po kateri bo mali hodil mokra .

Še boljšo? Prejšnjič sem jo ulovila, ko je tamalemu naredila peskovnik sredi kuhinje


Upam, da čimprej dobimo še eno dete, ker se mi bo drugače poleg tašče

_____________________________

na žalost sem fasala vse "dobronamerne" nasvete v najhujši obliki, kar je pripeljalo tako daleč, da določene osebe videti ne morem. Mogoče sem res preveč občutljiva, me je pa potolažilo dejstvo, da sem dobila feedback od njene družine: "končno se ji je nekdo uprl".

Zdaj pa zadošča samo en grd pogled  , pa je zadeva rešena.

Najbolj me je a motila pripomba: "pusti jo jokati, drugače se bo razvadila, se bo pa pač 2 uri drla". Mislim, sej bi se meni zmešalo, če bi jo tako dolgo pustila.

Pri nas so pa klasične (taščine):
- ne ga toliko nosit, se bo razvadil

- ne sme podnevi toliko spati, ker bo zamenjal dan za noč (pa spi čisto lepo že od enega meseca celo noč od 11 ure zvečer do sedme zjutraj)-TA MI JE NAJHUJŠA - KAJ GA NAJ BUDIM???

-ko pa ga povoha, če je pokakan pa bi tako in tako lahko eksplodirala

- fajn ga zadekaj, ker fejst piha in kapica mu je zlezla z ušesk

-vsak mesec (so samo trije še zaenkrat) debata o tem ali imam mleko (izključno se dojiva), ko sem ji povedala, da se je prvi mesec zredil za 1200 g in drugi mesec za 1170 g pa je rekla, da moram malo pazit, da ne bo predebel (menda bi že v posvetovalnici kdo rekel, da preveč pridobiva na teži)

-najbolj pa me razkurijo izjave, da niso imele mleka. Dobro, včasih ga katera res nima, nič ne rečem ampak se mi pa zdi čudno, da cela familija žensk ni imela mleka (dojile so po dva tedna) ...

-da sploh ne govorim o siljenju s čajem od prvega dneva kar sva iz porodnišnice in o tem kako se ga mora nositi.

- pa še to: moj je bil najbolj ubogi, ker je bil samo pri porodu

Joj, res hvala bogu, da drugje živimo in da je ne vidim. Pa tako vredu tašča je bila preden smo dobili  in da moj z mano drži.

< Sporočilo je popravil severnica77 -- 8.3.2007 14:25:13 >

Ja, tale je bila pri nas stalno na tapeti ..Si lahko predstavljate, da je moj otrok gor zrastel brez čaja in vode  prvih 5 mesecev Ubožček, kako žejn je moral bit
Joj, pa siljenje kapljic proti krčem, moja mama je nanosila skup raznoraznih krem in kapljic, jaz sem jih pa v smeti metala..Ironija v vsem tem pa je, da tamala sploh ni imala krčev
Trenutno mi je pa najjača tale (sicer ne od mame) - zakaj jo pa ne postrižete na balin, bo potem imela bolj goste lase


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Čaju se pridružujem -> tašči se pa grozno smili, ker je žejen in je imel zato krče!!!

Da samo povzamem, kaj sem vse včeraj slišala, ko sem peljala malega k zdravniku, ker so ga bolele ušesa :

(od tašče):
- že pred tremi tedni sem rekla da ga bolijo ušesa
- saj sem rekla, da ga bodo bolela ušesa, ker sta mu čistila nos samo s tole vodo (beri fiziološka) in ne s kapljicami
- od mojga sestra je skor umrla, ker so jo bolela ušesa
- ker ne pije čaja, ima zadelan nos in vso suho grlo, potem je pa šlo vse v ušesa in ga zato bolijo ušesa
- od tašče brat se je pri 5mesecih 3dni skup jokal, ker so ga bolela ušesa in so mislili da bo umrl
-------------------------------
Sem bila na robu živčnega zloma, hvala bogu, da je moj prišel predčasno domov in jo poslal domov in spat. Pa da ji je povedal svoje, ker nisem vedela ali naj začnem vreščati, če je slučjano še kdo umrl, zaradi bolečih ušes

Druge njene cvetke:
- fejst ga na bok polagat (mali pa hoče že od 14dneva ležat na hrbet, pa če sem mu dala nevemkaj zadaj), drugače bo med spanjem umrl
- če dojenček vsak dan ne spije nekaj kapljic vode, bo umrl
- na trebuhu ga ne smem nosit, ker ga boli
- med spanjem naj ima kapico gor ker ga bodo drugače bolela ušesa - aja, zato ima zdaj vnetje !!!


Hvala bogu, da jo vidim samo tam pa tam, ker drugače bi NEVEMKAJNAREDILA.....

In če mi še kdo reče, da naj otroku ponudim ČAJ!!!
Mojo mamo sem včeraj tko fajn malo podučila - me je ona peljala k dežurnemu in je bila ravno naša pediatrinja dežurna - pa sem žensko vprašala pred mojo mamo, če naj mu ponudim čaj, kljub temu da ga itak zavrača -> je pa rekla, da zavrača čaj zato, ker je pameten in da dojenim otrokom do 6meseca starosti ni potrebno dodajat niti čaja

 
Imam srečo, ker mi tašča in mama nikoli nista dajali " dobronamernih " nasvetov, čeprav svojo mamo kar rada vprašam za kakšen nasvet.
Tašča samo včasih pripomne, kako smo pa to včasih delali, pa vam nič ne manjka

Dokler so normalni in ne polni filozofije in praznih  marnj potem upostevam...ko pa vidim,da nekdo prevec bere knjige ali gleda filme, takrat pa uporabim oba usesa...skozi enega notr, skozi drugega takoj ven...

Ker sem pa do zej ze tolk dala skoz s tamalim velikim,da vem kaj je dobro zanj...prej smo ga pa itak vsi valjali po rokah,ker smo prevec trepetali za njegovo prezivetje...

tudi jaz sem to poslušala od svojih sorodnic in sem vprašala, če poznajo kakšnega , ki je zamenjal dan za noč, pa se niso mogle spomnit nobenega .
severnica, niti slučajno ga ne budi. spi toliko, koliko spanca potrebuje. ko je naša bila dojenčica, je ne bi na noben način mogla budne držat ali budit, ker bi potem nastal pekel za vse nas. dneva z nočjo ni nikoli zamenjala.

kar se pa čaja tiče, ga je pila nekje od 3.meseca dalje. po kopanju je zexala 1dcl čaja. vsaka mama najbolje pozna svojega  in če čaja ne želi, pri tem naj tudi ostane

< Sporočilo je popravil mika -- 8.3.2007 21:47:13 >

jaz sem že pred rojstvom dala jasno in glasno vedeti, da mi nima noben kej pameti solit v smislu "mi smo pa tako včasih".. in te vrste nasvetov ni bilo. je pa hčerka začela "štrajkat" že pri treh mesecih pri dojenju. če sem sedela, jo je minilo do dojenja, če pa sem vstala in hodila, pa je jedla. in to je šlo tašči blazno na živce in je hodila za mano in govorila, naj se vsedem, da ne more biti po njeno, la la la... jaz sem seveda še vedno hodila, ker mi je bilo samo važno da pridno je, in sem enostavno ignorirala. potem pa je prekipelo možu in jo je utišal.

Meni je pri kakšnih hudih pametovanjih najbolje postaviti čist simpl vprašanje.

A je otrok zdrav, zadovoljen? Ja? Potem mu očitno nič ne manjka, tudi vaših nasvetov ne.
A da zgleda bolan? Potem pa hvala lepa za obisk, bolan človek potrebuje mir. Pa mamica nekaj tednov po porodu tudi. Tako govorijo stari ljudje. Da ne boste rekli, da se mladi pametne delamo.

Tole si moram pa zapomnit. Ker mi bo ziher pri naslednjem spet pamet solila.