Ravno prejle sem za našim lumpom pospravljala po tleh olive z razbitim kozarcem, ki ga je z vso silo treščil po tleh. Ali pa prime skodelico čaja in ga nalašč polije po mizi. Ali vzame daljinec in ko mu rečeš naj ga da nazaj, ga zabriše po tleh. Kako ravnate v takih situacijah. Vem, da s kregom ali še čim hujšim ne bom dosegla nič. Tudi lepo pridiganje ima malo učinka oz. nič- preverjeno, pa tudi brala sem, da otrok itak ve kaj sme in kaj ne. Ampak kako se potem sploh odzvati, da mu pokažeš, naj tega ne dela?
Jaz prej pri olivah nisem rekla nič, le stran sem ga dala in začela brisat, pa pol na koncu sem mu rekla: Vidiš, kaj si naredil, sej zdej ne boš več, a ne. Ampak se mi tudi to ne zdi najbolša metoda, ne vem no. Kako torej na lep način otroka naučiti naj takih stvari ne dela več.
Lepa hvala, pa lep konec pustovanja vam želim!

Jaz v takem primeru mulo pošljem v njeno sobo, da se malo ohladi. Sama pride nazaj, ko je pomirjena.

Ja ne vem no, se mi zdi da si že vse metode izključla... najboljš da se posmeješ pa rečeš kok je fajn naredu.

Jaz, če vidim da je zanalašč, res pa to skoraj nikoli ne naredi, povzdignem glas. In to kar precej. Kot prvo tako obnašanje nikamor ne sodi, kot drugo pa ne bo delala škode. Pa jasno, da tiste stvari ne dobi več v roke in to je to.

Našega sem ponavadi dala v posteljico"kao" spat in sem vedno malček zakričala,da vsaj ve,da ni prav naredil!Saj to obdobje tudi enkrat mine!

V takih primerih mu pa kakšna okrog riti sploh ne bo škodila. Kaj se pa to pravi. Jaz imam že malo večja otroka, pa kaj takega nista nikoli počela.
LP

Koliko je pa otrok star?

Če zanalašč polije mu odvzamem sok, juho, naša pogosto iz same trme strese vse hrustke po tleh. Dokler jih ne pobere, jih ne je.Včasih jih pobirava skupaj, včasih sama. Potem jih za kakšen dan skrijem ali pa ne dam.
Če je pa steklo potem pa mora otrok stran, da ni nevarno zanj.
Včasih mora pomagati brisati, saj nič ne pobriše v končni fazi, ampak pomaga pa popraviti škodo.
Ja včasih tudi kaj popridigujem, a tisto bolj zaradi lastne jeze kot zaradi otroka.

no moja dela isto. stara je 19. mesov. sicer razbija ne, ampak dela pa naprimer...s kako igračo plastično drgne po steni da se poznajo rajse od farbe iz igrače, pol s kastrolcam kovinskim tolče po tvju, pol cuka mačka da ga kr premetava, in toi dela tut z babičnim mačkom česar pa le ta ne odobrava in jo je že 3x fasala po obrazu, enkrat čist bliz uča, pa je nič ne izuči. mačka zdej zapiramo, ker je prenevarn, vse razmeče po tleh - igrače naprimer, pol neumorno pritiska tipke na dvdju, pol jemle cd iz cd plajerja in cdje nos okol v ustih pa take fore. moja reakcija je da povzdignem glas, tut po riti sem jo pa po roki, sploh k cuka mačke, pa sem njo pocukala pa ji razlagala koko boli. njena reakcija na moje pizdenje, udarec, al kar kol je smeh!  sploh ne vem kva nej ji nardim. če jo dam v njeno pojstlo pa rečem za kazen spat mi to ni kazen in tega ne delam, ker bo zasovražla spat hodt, pa še to je da je zlo rada v svoji pojstli in če jo dam not je to nagrada  in pol jo spet zagledam ko laufa za mačkom, ga drži za rep pa cvil zravn ne ne cukat ne ne..smrkla točn ve da ne sme, pa me gleda, se reži in dela točno to kar ne sme

Maaaaaaaaaaaa... LARA.......... po riti si jo?

ja sem jo ja pa po roki tut...pa se smrkla sam smeje. enkrat sem jo mem plenice takrat se je mal pojokala pa me grdoi gledala sam prtiskala je pa še zmer po dvdju

Lara, zaderi se, jo primi za roko in jo tako odnesi v spalnico, jo "zabriši" notri in vrata zapri. Pa še preden zapreš, se še enkrat zaderi, da bo že videla ali kaj takega, ampak resno. Bo že vzela zares, brez skrbi. Če je Tibor ...

Joooj, ampak zdaj se to tako grozno sliši, da je še mene minilo.  Ne, to sem jaz naredila samo kakšne dvakrat, potem ni bilo več treba, ker je grožnja, da če bo šel v sobo, dovolj. Ampak tiste dvakrat pa sem, ker pač ni šlo drugače.
Sicer je pri takih otrocih najbolje umakniti vse, kar je nevarnega oziroma pokvarljivega. Brez veze se je iti kdo bo koga in izgubljat živce, ko bo pa najbrž že čez pol leta vse drugače.

David je glih včeraj raztresel napolitanke iz ene šalčke, ker jih ne mara in je pričakoval, da bo notri nekaj drugega. Sem se zadrla NE, to se ne dela! In ponavljam se že milijontič. Včasih mu rečem, da bo šel v sobo ali sedet na stol in se že začne jokat in k meni lazit-češ, da zdaj bo pa priden. Tako imajo namreč v vrtcu in sem tudi jaz začela to uporabljat. Tam je tako, da če koga potisne/udari..., gre na stolček sedet in more počakat, dokler ne reče, da se bo lepo igral in da bo priden. Seveda to velja za vse v njegovi skupinici. Na tak način je tudi nehal grizt in ščipat.


Sedaj je tako smešen, ko že vnaprej tako šobico naredi z ustmi, ko ve kaj bo sledilo.(star je 2 leti)

ma moja ne sedi na stolu tut dve sekunde. v pojstlo je pa ne bi rada zabrisvala, ker nočm da zasovraži pojstlo. pojstla je lepa zadeva kamr se hodi lapo pančkat ne pa kaznski kot. nimam pa ene sobe kamr bi jo dala za 5 minut na hlajenje, k ji je vse povsod zanimiv. ona bi se tut v kopalnci začela kuj igrat s šampončki pa ne vem čem še vse , kriza res!

No, meni se postelja tudi ne zdi primerna za kazni. Itak bi od ipike verjetno hotel preko zlezt in bi dol padel. Sicer ga pa jaz samo skregam in mu rečem, naj gre. Pol gre ponavadi v spalnico in tam pač počne-ne vem kaj...karkoli. Sej ni važno. Glavno, da ve, da more bit tam, dokler se ne pomiri. Potem pa pride tak počasi nazaj in mu gre že na smeh. Hudiček. Potem se nama pa seveda vrže v objem in se normalno naprej igramo.

Ja, to s posteljo se meni tudi tako zdi. Postelja ne sme biti kazen.

Ja, Lara, mislim da sta si kar podobna najina lumpa. Sej, naš je tud danes prvič razbil, ko je iz hladilnika sam vzel kozarec, pol pa ko mu je babi rekla, naj da njej, pa vrgel po tleh. Pa tudi jih je že dobil po riti ali roki ali pa sem se zadrla nanj, pa ni bilo učinka-zato pa sem zdej to nehala in sem zato vprašala za nasvet, kaj storit. Je pa naš 1 mesec starejš kot tvoja.
Bom sicer poskusla še to varianto z njegovo sobo, kot ste nekatere predlagale, pa bom vidla, kako se bo obneslo.

Ne bo nič pomagalo, če boš vpila na otroka ali pa ga kam zapirala in podobno. Ker imajo malčki radi tvojo pozornost, vzamejo tvoje razburjenje kot  ene vrste igro. pri nas je zelo učinkovito to, da vzamem tisto igračo, s katero se najrajši igra - zadnjič je recimo stresla po tleh zemljo od rože in dva dni ni bilo lego kock. Ampak kock nisem skrila tako, da jih ne bi videla - dala sem jih na vrh omare, da jih je lahko kar naprej gledala, doseči jih pa ni mogla. Seveda sem ji vse razložila, zakaj ne sme metat zamlje in tako dalje. Večkrat sem jo tudi vprašala, zakaj sem ji vzela kocke, pa je povedala, da je bila poredna in metala zemljo, zato je bila mami huda. No, pri nas to popolnoma deluje in seveda zemlja je tam, kjer mora biti. Otrok pa tudi ve, da imajo dejanja konkretne posledice, ne pa mojega kričanja ali pa odnašanja v drug prostor ter udarcev.

Seveda so otroci različni in pri vse enake metode niso uspešne. Veliko uspehov!

LP!

_____________________________

Love is in the air...

Se zelo strinjam.

S tem se sploh ne strinjam, da otrok ve, kaj sme in kaj ne. Mi straši smo dolžni otroka učit in mu pokazat, kaj se sme in kaj ne. Od kod bi pa naj to vedel? Mogoče tudi to v knjigi piše, bi me zelo zanimalo, ker v tem primeru, sem pa res vložila dosti energije za prazen nič in mojega (predvsem ) petletnika vsa ta leta vzgajala. Potemtakem bi se lahko kar sam.

Težko ti pa odgovorim, kako reagirati v situacijah, ki si jih opisala, ker je to odvisno od otrokove starosti.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Marogica, če otrok 3x polije čaj, pa me pri tem gleda, oz. me pogleda takoj za tem, kaj bom naredila, mislim, da ve da tega ne bi smel. Je pa star 20 mesecev. Mi je že žal, da sem sploh postavla vprašanje.

Vsi otroci probavajo, samo da eni manj, drugi pa več. Enim pomaga, če rečeš ne, drugim pa to ne pomaga. In če samo čakaš in pucaš in si misliš, da bo že bolje, ti povem, da bolje ne bo. Vsako leto je samo slabše. Otrok se zdaj začenja učiti in zdaj začenja gotalvjat, koliko smo starši vredni, ali smo vredni zaupanja ali pač ne. In nekateri otroci probavajo čisto malo, nekateri pa čez vse meje dobrega okusa. Naš ne neha, dokler ne znorim. Potem pa lahko neha, a ni hec. Besed še ne razume toliko, da bi mu lahko razložila in niti kasneje ne bi bilo to smiselno pri eno leto starejšem. Čeprav zna besede, še vedno ne razume razlage. Mora pa vedeti, da se vsega ne sme. A če bo skakal na cesto pod avte, boš tudi mirno gledala in se spraševala, kaj pa zdaj. Ne boš, garantiram. Ampak če mu boš pustila kozarce razlivat, te tudi takrat, ko boš rekla ne pod avto skočit, ne bo poslušal. Eh, brez veze. Še vedno najbrž ne razumeš.

Adelina, ne takoj zamerit, ker ni bilo tako mišljeno z moje strani. Jaz pač nimam dlake na jeziku, pa včasih izveni malce grobo. Tudi jaz nisem popolna, sem pa skoraj
Najprej naj napišem v zvezi s čajem, da otrok ne ve, temveč preizkuša tvoje/svoje meje in tvojo reakcijo. Enako je z olivami in daljincem. Pri nas se to ni dogajalo, pa ne ker bi bil moj otrok "zlat", temveč mu določenih stvari že od začetka nismo v roke dali, ker to niso igrače ali pa stvari, ki bi jih otrok smel v tej starosti uporabljati. Torej daljinec je začel uporabljati šele pri 3 letih, ko je vedel, kakšno funkcijo ima, olive jej jedel, vendar na plastičnem krožniku, enako je s čajem.
Mi smo pač tako delali, da če določenih pravil ni hotel sprejeti, smo mu to stvar vzeli, mu povedali tudi ZAKAJ smo mu vzeli in je ni dobil več v roke. Mislim, da ima otrok v tej starosti dovolj drugih igrač in stvari, ki SO zanj primerni. Če se je to ponovilo, smo ga poslali v sobo, pa če je bilo to 20x na dan, pa tudi prav. Je bilo naporno, vendar se je otrok naučil pravil.
Kaj pa misliš, kaj dela moj ta manjši (14 mes)? Najprej se zažene proti daljincu, če ga slučajno vidi, vendar mu ga vedno, striktno iz rok vzamemo in mu ponudimo v zameno drugo igračo.
Torej jaz sem mnenja, da je treba otrokom postaviti meje in to čimprej, da mi ne bi na koncu po glavi hodil, pa še njega bi obsojala, kakšen je. Otroci niso nikoli krivi za vzgojo, ki jim jo nudijo starši, pa naj bo karšnakoli že je. Otrok je PRODUKT starševske vzgoje.
Pa brez zamere.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Adelina, moja pupa je stara 14 mesecev in je zelo nabrita. preizkuša meje, trmari... kaj šele bo?

tudi čaj ali kaj podobnega je že nalašč v tla zabrisala, ja. jaz ji pač takoj vzamem tisto stvar, jo dam nekam, kjer je ne more doseči in ji s strogim glasom razložim, da se to ne dela in te stvari ne bo več dobila, dokler ne bo lepo delala z njo. za enkrat mi je ratalo, da rože pusti pri miru in jih samo voha, za ostalo se "učimo" sproti. sva pa rože obdelovali kar nekaj mesecev

v taki situaciji ostani mirna, pokaži pa jasno, odločno in s strogim tonom, da se tega ne dela. če ti bo pa trmaril, ga pa kar malo pusti, da se strma (pri nas zgleda tako, da se vrže na tla in cepeta ter tuli), ti pa lepo delaj naprej stvari, kot da se ni nič zgodilo. hitro ga bo minilo in bo pricapljal za tabo. pa srečno.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein