Forum: Otrok

Vzgoja

Kako otroku povedati, da naj ceni kaj ima

1

02.03.2007, 11:15

Meggi

1932

No ne znam, čist povedat.

Dons sn vidla en delček (kot ponavadi- se ne spomnem kdaj bi neki v celoti gledla) oddaje o otrocih v Indiji mislim da. Kako ih starši uporabijo za delo, zaslužek,...

Kako na kakšen način počasi vzgajat otroka, da se spomni ljudi ki nimajo pogojev za osnovno življenje, da otrok ve, da se spoštuje hrana, osnovne stvari,...

No sej verjetn mal bluzim sam za 5 letnico bi že morda lahko mal na to nakazala. Želim da imajo nek občutek za ljudi, ,...

_____________________________

malo igrivosti in veliko barv nam polepša dan... pa tudi če je samo firtuh... prijetno poletje

http://taja-tekstilneustvarjalnice.blogspot.com/

02.03.2007, 11:51

Dejča

1332

Predvsem s svojim zgledom. Da se s hrano ne igra in ne meče po tleh, da se ji ne kupuje množice dragih stvari (igrač), pri katerih otroku sploh ni potrebno uporabiti domišljije ipd. Dandanes je to včasih res težko - toda tisti, ki smo bili vzgojeni v prepričanju, da materialne stvari v življenju niso največ vredne, sem prepričana, da bomo otroke vsaj poskušali vzgojiti v tej smeri. Smilijo pa se mi otroci, katerih starši že pri njih poudarjajo, da je pomembno le, kako je oblečen in kako drage igrače ima. Bistvo je povsem drugje ...
Veliko uspeha pri vzgoji!!

02.03.2007, 13:09

bobek05

2795

Jaz mojega že od kar zna sam prijeti hrano v roke vzgajam, da se hrane ne meče po tleh; da se stvari (njegovih in najinih) ne uničuje; da je zela lepa gesta če deli kakšno igračo še z drugimi otroci (silim ga ne, ga pa pohvalim, če to naredi)...

Mene (in mojo sestro) sta moja starša tudi vzgojila na podoben način. Midve vedno vrneva npr. v trgovini denar, če se prodajalka zmoti in nama ga preveč vrne. Ne vem zakaj, ampak jaz se ne bi počutila vredu, če bi zavestno obdržala ta denar (ki sploh ni moj) in vedela, da bo nekdo drug moral to razliko kriti iz svojega žepa.
Ko sva bili majhni, nismo imeli veliko in sva zato zelo cenili vsako stvar, ki sva jo dobili. Moram rečt, da mi je bila to dobra šola, ker tudi sedaj, ko sem odrasla, večkrat premišljujem o tistih časih in se zavedam, kaj vse imam. Upam, da mi bo uspelo vzgojit sina (in vse ostalo otroke) na podoben način.

No, ko bo malo večji, bi lahko tudi prosila od atija teto (ki je misijonarka v Afriki), da mu malo razloži v kakšnih razmerah tam živijo otroci.

_____________________________

Najin sonček Anej se je rodil 16.6.2005.