Naša skor 5 letnica, je izredno samosvoja in odločna pr itistem kar si sama zamisli.

  Zelo težko ji je kaj dopovedat. Ali pa morda moja tehnika ni prava zanjo. Ne vem. Še preden ji začneš kaj govorit ji lepo razložit da pa vse ne more bit po njeno, je drenje.

Npr. danes smo se pogovarjale, da gre h botrci po vrtcu na mini počitnice.  Vse ok. Sam res smo se prej neki pogovarjale da bi morda pri njej tudi zaspala. A ker to med tednom ni možno, je bilo drenje. Sploh ne sliši, kaj ji dopoveduješ ker takoj zalaufa svoje drenje. Seveda ni treba razlfgat da me to izredno moti.

Res pa je da odkar ima sestrico smo njeno drenje prekinjal, zarad sestrice ki je morda takrat ravn spala al pa odhajala spat. In na tak način izsiljuje z drenjem- jokom.

      Kako naj postopim, da pridemo iz tega???


        Hvala vsem ki vam je to ratal!!!

< Sporočilo je popravil UnderEja -- 21.4.2007 18:35:01 >

no, očitno nimate idej,.. misla sem kako otrokom dopoveste, razložite prepovedi, omejitve,...

      Sem pa res naredila slovnično packo, se opravičujem


_____________________________

malo igrivosti in veliko barv nam polepša dan... pa tudi če je samo firtuh... prijetno poletje


http://taja-tekstilneustvarjalnice.blogspot.com/

Pri vsakem otroku nekaj drugega pomaga. Pri našem ta malem pomaga, če rečem, prspal pri botrici ne boš, ker to ni mogoče, vendar se boš takoj nehal dreti, ali pa greva gor (ali kaj drugega, kar mu ni všač) in tisto vedno uresničim. Pri manj kot treh letih povsem dobro razume in upošteva. 

Pri naši bejbi ne pomaga skoraj nič. Njej je bistveno, da svoje ven da in da nas z dretjem kaznuje. Ni ji tako pomembno, da doseže cilj, v tvojem primeru, da bi tam spala. Glavno ji je, da se mi jezimo, da nas kaznuje. Zato jo odstranim, če se dere, ker zgoraj omenjen predlog pri njej ne pomaga. Nobenemu se ni luštno dreti v prazne zidove, ker s tem nikogar ne jezi, kaznuje.
Nikoli in nikdar pa ne smeš dopustit, da bi se ona najprej drla, potem pa bi jo ti lepo prosila, naj se neha dret, saj ji boš raje ustregla, samo naj neha oz. bi ji ti ustregla, če neha. V bistvu bi ta mala rada, da bi se ti počutila krivo, ker ji ne ustrežeš. Ravno tega ne smeš dopustit. Kadar se dere ne sme doseči svojega. če ti je še tako težko moraš vztrajat pri svojem - pač ne bo tam spala. Povej da ti jemlje energijo in da zdaj pa res ne moreš pustiti, da gre tja, ker si utrujena. Niti je ne moreš peljat, ker ti je pojedla energijo. Posledica mora biti takojšnja. Ne smeš je nagradit za njeno vedenje. Ne smeš popustit. Nujno ji ne smeš ustreči, ker bi to bilo nagrajevanje dretja. Čisto mirno ji to povej in če se bo še naprej drla, naj tuli v pravzen zid. Zahtevaj, da neha tisti hip tulit. Navadit se mora, da tvoja beseda nekaj pomeni in da ti vendarle veš najboljše in da tako, kot si se odločila, tudi bo. V bistvu bi jo ti rada naučila nekaj drugega najbrž, to da se mora izrazit na pravi način, kadar s čim ni zadovoljna, prerasla je fazo dveletnega otroka. Lahko ji razložiš, da če bo drugič kaj želela, da si pripravljena poslušat, kadar bo povedala normalno, vendar da ne veš, ali ji boš lahko ustregla ali ne, da pa jo boš v tem primeru zanesljivo poslušala in razmislila o predlogu. Tako približno jaz delam, če ti kaj pomaga.

Jaz bom rekla, da je odvisno od otorka do otorka. Našemu se da npr. marsikaj dopovedat, nečaku skoraj nič, če ne celo nič.

Nisem ti dala nasveta, mogoče pa samo tolažbo, da je veliko takih, pri katerih porabiš ogromno energije, da jim kaj dopoveš.

Ja hvala, Srki, se me pa le mal potolažla. A je še kje tak kot moj??? Ne res ko vidiš kako si nekateri, prisluhnejo, ustavijo svoje "konje" in  nekak sprejmejo nek dogovor. Dobr saj da nč ne smem rečt, sam OGROMNO energije ti pobere, pa bog ne daj da je še zravn kaka utrujenost,... sranje na kvadrat,.... pa bo že. Sam, ko bi tud starši bili konstantno razpoloženi za take "podvige" otrok.

_____________________________

malo igrivosti in veliko barv nam polepša dan... pa tudi če je samo firtuh... prijetno poletje


http://taja-tekstilneustvarjalnice.blogspot.com/

Skušaj upoštevati, da se je mali dami spremenil svet, odkar ima sestrico in je to en dejavnik. Drug dejavnik pa je, da je mala dama že toliko stara, da bi si morala dat dopovedat stavri, če se ji lepo razloži. V teoriji 

Pri nas  - fant skoraj 4,5 l - je bilo nekaj poskusov izseljvanja z jokom, ampak to tko, na "suho", brez solz, a s huronskim rjovenjem. Ker je to prvič preizkusil pri babici, se je seveda v trenutku ves svet vrtel okoli njega, in izkušnja je bila krasna.  Rjoveš>si center sveta in vse je po tvoje. Potem je bil šok doma, najprej pri meni, ki tega od svojega otroka nisem vajena, potem pa še pri njem, ker na njegov halo nisem odreagirala, kot si je zamislil. Prosila sem ga, če se gre dret drugam, ker mene moti. V sekundi je pozabil rjut.  Seveda pa je stvar precej bolj zoprna, če ti za zidom spi dojenček Mi smo potem obnovili lekcijo, da se pogovarjamo lepo, s pogovorom in to, ne pa s prediranjem. Jaz se nekako skušam držat osnove, da o drobnih stareh lahko debatiramo in se preh+govarjamo, ponekod pa debate ni in je treba ubogat. Ne vem, npr. danes ne moreš spat pri botrci, lahko pa se zmeniš za petek in bo prespala takrat. Seveda pa je predpogoj, da te sploh posluša. Kako pa prideš do tam - muke ježeve, vsaj pri nas. Če te zanima ti lahko napišem en delček izkušenj kasneje, zdajle kliče sonce.

vztrajat, vztrajat, pa vztrajat, samo na miren način.

Pri našem je tako, da zna tut zelo burno reagirat. iN kadar je tako, je potrebno najbprej ustavit njegovo reakcijo in šele potem do konca razrešit problem.

V težjih primerih, pa odnesti ga v sobo, zagroziti s kaznijo (ki jo je ob neupoštevanju potrebno tudi izvršiti). Čist odvisno od situacije. Niti pri enem otroku ni univerzalnega recepta. Neglede na to kakšen prijem in način imamo pa se moramo vprašati kaj hočemo doseči v tistem trenutku. In kaj bodo naša dejanja in reakcije naučile otroka. Tko, pol pa kr gre.

Maggi, moj 3 letnik  je isti. Sem ravno kar hotela odpret novo temo, ker sem že čisto obupana in ne vem več kaj naj naredim. On se poleg vsega drenja še zelo grdo obnaša - ampak samo doma. Tepe malega bratca (leto in pol sta narazen), ga grize, da je revež na več mestih plav, ne uboga ničesar,... pa sem stroga, res sem, že čez rit jo je dobil . Poskušam to, poskušam ono, pa nič ne pomaga. Malemu ne pusti ene same igrače, ko mu poskušam dopovedat, da so igrače od obeh, da jih imata ogromno, se začne prav zverinsko dret. Določila sem že, da je ena igrača res samo njegova in ena samo od tamalega. Mali se tega drži, večji nikoli.
Poleg  vsega mi še nazaj govori , ima enih par izjav iz vrtca, ki mi grejo na bruhanje ko jih slišim, kot so npr. ,te bom vstrelo, te bom v glavo brcno,... in podobne. Na začetku sem te izraze preslišala, zdaj pa mu poskušam dopovedat, da je to grdo, da se to ne govori, da to boli če to narediš,.... s kratka s pogovorom poskušam mu kaj dopovedat, preusmerit pozornost, pa nič. On samo goni dalje svoje  , in nagajivo gleda kako bom reagirala.

Ah, ne vem no. Mogoče je krivo pri nas tudi to, da smo večino sami, mož dela skoraj cele dneve, včasih ko pride domov ga prosim, naj naredi malo reda, in potem zgleda kot da se je prišel domov samo kregat, ampak ga imata zelo rada, včasih se mi zdi, da celo dosti raje kot mene.

Ma ne vem, danes sem tako čudna , razočarana sama nad sabo, ker sem se imela za ful sposobno  in prepričano, kako bom pa jaz znala vzgajat in kako pa moji otroci ne bodo takšni pa takšni (takšni kot so sedaj recimo) , eno kako me tepe zarečen kruh .

No ne vem več kaj naj naredim, kako naj postopam, ne vem več....