Zadnjič sem nekje prebrala tudi tole možnost za primer Ti si ****...:
Za mano ne vidim nikogar. Jaz sem ****, prasice so pa v svinjaku. Kdo si pa ti?

Jaz staršem otrok, ki takole zmerjajo rečem, naj se z otrokom pogovorijo, kaj bi se zgodilo, če bi nekaj takega rekli neznancu na cesti. V resnici bi bili v fizični nevarnosti. Čist komot bi jih kdo fejst čez usta kresnil - v najbolj milem primeru.

Je pa resnica, da se mnogo današnjih otrok takole pogovarja kar vsevprek z vsakim, na tak način mislim.Zelo pomembna stvar je naučiti otroka biti vljuden in se znati vesti primerno človeški družbi. Tole zgoraj napisano pa ni. In otrok mora izvedet to, da ni.

Če pa čisto po pravici povem, pa jaz odreagiram pri šolskih otrocih čisto old fashion in deluje. Vprašam jih zelo zelo resno in zelo zelo strogo, "Prosim, kaj si rekel??!! Bi upal ponoviti?!" in vedno, ampak vedno takoj doživijo posledico (odvisno od situacije, v kateri je to rečeno in od otroka samega), ampak brez posledice ne mine nikoli. Če ne bi reagirala, bi se tako obnašali med seboj in naučili bi se, da če ne reagiraš na to, da lahko gredo še dlje in še dlje....pač dokler ne reagiraš končno enkrat. IN posledica mora biti v tem primeru hujša od želje zmerjat in se brezobrazno pogovarjat.

Ignoriraš lahko edino čisto majhne otroke, ki še nimajo pojma, kaj je npr. kletvica, pa samo ponavljajo nekaj slišanega. Tole je pa bilo rečeno v smislu preizkušanja mej, to ni za enačit.